| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni položaj delavca v času izrednih razmer: epidemija COVID-19
Jaka Premzel, 2020, master's thesis

Abstract: Izbruh epidemije novega virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 je v začetku leta 2020 zajel celoten svet. Države so sprejele interventno zakonodajo za preprečitev in omejitev širjenja virusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu. Zaradi ugasnitve javnega življenja se je večina delodajalcev zasebnega sektorja soočila s problemom upada prometa in posledično manjšo potrebo po delu, spet drugi, predvsem v panogi trgovine z živili, pa s povečanim obsegom dela. Sprejem interventne zakonodaje ne pomeni, da se veljavni zakonodajni okvir preneha uporabljati, saj akti OZN, MOD, EU in navsezadnje tudi nacionalni zakonodajni akti posameznih držav niso izgubili veljave. Interventna zakonodaja v določenih primerih le korigira veljavne akte in pomeni dodatno možnost organiziranja delovnega procesa z uvedbo novih institutov. Osrednji problem delodajalca v času epidemije COVID-19 je upad prihodkov, čemur sledi manjša potreba po delu. Posledično se poraja vprašanje, kakšne možnosti ima delodajalec glede prilagoditve delovnega procesa in predvsem kakšne pravice ima delavec, kot šibkejša stranka pogodba o zaposlitve. Delodajalec ima na podlagi temeljnega nacionalnega delovnopravnega akta možnost, da enostransko začasno odredi opravljanje drugega dela, napoti delavca na čakanje na delo doma ali da mu odredi opravljanje nadurnega dela. V soglasju z delavcem sme delodajalec spremeniti pogodbo o zaposlitvi in se posledično dogovoriti o delu delavca od doma ter navsezadnje z delavcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpustitev delavca mora biti zadnji ukrep, katerega uporabi delodajalec v kriznih razmerah, ki so posledica epidemije COVID-19. Na podlagi interventne zakonodaje je delodajalec dobil dodatne možnosti glede organizacije delovnega procesa. Interventna ukrepa sofinanciranja začasnega čakanja na delo in sheme za krajši delovni čas, sta se izkazala za zelo učinkovita. V omenjena instituta je v Sloveniji vključenih veliko število delavcev, kar je indic njune uspešnosti. Delavec se lahko v času epidemije COVID-19 in neposredno po njej znajde v različnih položajih. V prvih tednih izbruha virusa SARS-CoV-2 veliko število delavcev ni imelo možnosti priti na delo zaradi višje sile. Kot višja sila se uvršča ustavitev javnega prevoza, zaprtje vrtcev in zaprtje mejnih prehodov. Delavec se lahko znajde tudi v situaciji, ko mu je s strani pristojnih institucij odrejena karantena ali ukrep izolacije (osamitve). Prav tako lahko delavec zboli za boleznijo COVID-19, kjer gre ponovno za svojevrsten položaj. Delavec je v vseh naštetih položajih upravičen do nadomestila, za katerega pravna podlaga je tako v veljavni, kot v interventni zakonodaji.
Keywords: Pravni položaj delavca, interventni zakon, COVID-19, začasno čakanje na delo, odreditev drugega dela, shema za krajši delovni čas
Published: 10.09.2020; Views: 572; Downloads: 291
.pdf Full text (958,80 KB)

2.
UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Sandra Frece, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija se že od leta 2008 srečuje z gospodarsko krizo, katera se kaže na vseh ravneh življenja. Pri zajezitvi gospodarske krize je potrebno hitro in učinkovito delovanje države. Ker je tema aktualna sem se odločila, da v svoji diplomski nalogi predstavim ukrepe, katere je na področju delovnih razmerij, sprejela država. Na začetku diplomske naloge bom na kratko predstavila bistvene izseke iz zgodovine socialne in gospodarske politike v Sloveniji v času največje gospodarske krize. V nadaljevanju bom predstavila ukrepe, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije in ki se posredno ali neposredno navezujejo na delovno pravo. Osrednji del diplomske naloge pa bo predstavljala analiza dveh sprejetih zakonov na področju delovnega prava v času krize, in sicer Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ter Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. Z novima zakonoma se uvajajo instituti, ki v delovnem pravu predstavljajo drugačno ureditev, kot do sedaj, na drugi strani pa se pojavi institut začasnega čakanja na delo, ki je že bil uveljavljen v slovenski delovnopravni zakonodaji. Oba zakona bom primerjala in prikazala razmerje med njima, ter obstoječo delovnopravno zakonodajo. Za konec pa se bom dotaknila tudi ukrepov, ki jih je v času gospodarske krize sprejela Evropska unija ter ena izmed držav članic Evropske unije, in sicer Velika Britanija.
Keywords: gospodarska kriza, ukrepi države, nadomestilo plače, začasno čakanje na delo, subvencioniranje polnega delovnega časa
Published: 23.03.2010; Views: 2037; Downloads: 239
.pdf Full text (392,49 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica