| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA WALDORFSKE OŠ IN JAVNE OŠ PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Barbara Domajnko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje. Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Keywords: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Published: 15.04.2010; Views: 3592; Downloads: 447
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
WALDORFSKI MODEL KNJIŽEVNE DIDAKTIKE V PRIMERJAVI S KOMUNIKACIJSKIM MODELOM KNJIŽEVNE DIDAKTIKE
Mateja Andrejašič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti waldorfske pedagogike in waldorfske osnovne šole, za tem pa primerjava trenutno veljavnih učnih načrtov slovenščine waldorfske in javne osnovne šole, in sicer vsebin prvega in drugega triletja, ki zadevajo pouk književnosti. V nadaljevanju sta natančneje predstavljena še waldorfski in komunikacijski model književne didaktike ter nazadnje njuna primerjava. Temeljni namen diplomskega dela je bil primerjava waldorfskega in komunikacijskega modela književne didaktike, kar je bilo uresničeno z natančnim pregledom dostopne literature o waldorfski pedagogiki, obiskom waldorfske osnovne šole in ogledom načina poučevanja književnosti v praksi ter s študijem literature o komunikacijskem modelu književne didaktike. Na podlagi primerjave na novo pridobljenih spoznanj o waldorfskem modelu književne didaktike iz prakse in literature ter spoznanj o komunikacijskem modelu književne didaktike je bilo mogoče ugotoviti, da med omenjenima modeloma obstajajo razlike, in sicer predvsem pri poteku obravnave mladinskega literarnega besedila, kljub temu pa se je med modeloma pokazalo tudi nekaj pomembnih podobnosti.
Keywords: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, waldorfski model književne didaktike, komunikacijski model književne didaktike, primerjava
Published: 07.07.2010; Views: 2040; Downloads: 482
.pdf Full text (561,49 KB)

3.
PRIMERJAVA JAVNE IN WALDORFSKE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA UČNIH NAČRTOV IZBRANIH PREDMETOV ZA PRVO TRILETJE
Nataša Bukovšek Kosi, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z osamosvojitvijo naše države Republike Slovenije se je spremenilo marsikaj. Trenutno se naša država Republike Slovenija spoprijema z nalogo lastninjenja. Vse kar je bilo nekoč državno, prehaja v privatne roke. Posesti, gozdovi, stavbe…. Zame, za bodočo učiteljico, pa je zanimiva predvsem privatizacija šolstva. V svoji diplomski nalogi sem tako izpostavila problem in naredila primerjavo državne (javne) devetletne osnovne šole in waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. S primerjavo predmetnikov in s primerjavo štirih izbranih predmetov (spoznavanje okolja, likovna vzgoja, športna vzgoja in glasbena vzgoja), sem tako potešila svoje zanimanje o razlikah samega vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno in komparitivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ob odkrivanju lastnosti državne in waldorfske devetletne osnovne šole sem ugotovila, da so obstoječe razlike med njima zasnovane na idejni zasnovi njihovih pedagoških filozofij. Primerjava predmetnikov je pokazala, da vsebuje šest obveznih predmetov prvega triletja državne (javne) devetletne osnovne šole povprečno večjo število ur kot isti predmet waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. Prav tako pa lahko iz analize primerjave izbranih predmetov obeh šol povzamem, da se prav pri vseh predmetih pojavljajo razlike, nekje velike nekje pa zelo male. Pri nobenem izbranem predmetu ni bilo opaziti, da bi bila učna načrta ene ali druge osnovne šole med seboj identična. Razlike se pokažejo vsaj pri eni stvari: ali pri opredelitvi predmeta, ali pri splošnih ciljih ali didaktičnih priporočilih. Tako lahko trdimo, da sta obe devetletni osnovni šoli nenadomestljivi. Odvisno od stališča: oba vzgojno-izobraževalna sistema imata po mojem mnenju svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Keywords: Waldorfska (zasebna) osnovna šola, državna (javna) osnovna šola, učni načrti, predmetnik
Published: 11.10.2010; Views: 3836; Downloads: 412
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
UŽIVANJE ALKOHOLA MED OSNOVNOŠOLCI V KLASIČNI IN WALDORFSKI OSNOVNI ŠOLI
Tadej Falež, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je poraba alkohola med višjimi v Evropi. To ne pomeni samo med odraslimi, ampak tudi med mladimi. Mladi vse več in vse mlajši uživajo alkohol. Zato ta predstavlja velik problem, s katerim bi se bilo potrebno soočiti že pri osnovnošolcih. Ljudje, ki si že v mladosti ustvarijo pozitivno mišljenje o njem, tudi kasneje več posegajo po alkoholnih pijačah. Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, z 18-timi vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Raziskava je bila opravljena med 97 otroki osmih in devetih razredov, v mesecu septembru 2011 na Osnovni šoli Kamnica v Mariboru in Waldorfski osnovni šoli Ljubljana. Namen raziskave je bil z raziskavo ugotoviti ali prihaja do razlik v uživanju alkohola pri osnovnošolcih klasične in waldorfske osnovne šole. Rezultati. Kljub temu, da večina pozna škodljivosti pitja alkoholnih pijač in da vedo, da je alkohol droga, je le malo tistih, ki le tega še niso poskusili. Poskusijo ga predvsem iz namena zabave, samodokazovanja in radovednosti. Večina osnovnošolcev ga je prvič poskusila doma. Med šolama ne prihaja do bistvenih razlik v uživanju alkohola. Razprava in sklep. Odnos mladostnikov do alkohola je preveč pozitiven in z njim se želijo preveč hvaliti in bahati pred vrstniki. Zato pa tudi vse prevečkrat posegajo po alkoholnih pijačah. Potrebno bi bilo spremeniti njihova prepričanja o alkoholu, da bi s tem zmanjšali uživanje le tega pri osnovnošolcih.
Keywords: Mladostniki, alkohol, klasična in waldorfska osnovna šola, zdravstvena vzgoja.
Published: 04.07.2012; Views: 1658; Downloads: 140
.pdf Full text (1,07 MB)

5.
POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V WALDORFSKIH ŠOLAH
Maruša Žižek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Učni načrti, predmetnik, urnik in celoten učno-vzgojni proces vsake waldorfske šole izhajajo iz poznavanja in upoštevanja otrokovega duhovno-duševnega in fizičnega razvoja, njegovega povezovanja s svetom odraslih in okolja, v katerem biva. Prizadevanja waldorfske pedagogike so usmerjena k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele svobodne osebnosti. V waldorfski šoli je poudarek na umetniškem načinu poučevanja vseh predmetov, ne le umetniških. Tudi pouk slovenščine je umetnost. Poudarjajo, da je pomembno, da imajo otroci novo snov možnost sami urediti in obogatiti. Nebistvene podatke pustijo pozabiti, bistvene pa obogateno prikličejo nazaj v spomin. Šola, ki želi vsestransko oblikovati človekov razvoj, mora biti pri organizaciji in razčlenitvi pouka pozorna na to, da učna snov ne postane pomembnejša od človeka. Kadar učitelj upošteva duševne sposobnosti, slabosti in individualno nadarjenost svojih učencev skozi njihov razvoj, si prizadeva učno snov vedno znova prežeti z življenjem. Tako učbeniki izgubijo svojo vlogo, zaradi tega se v waldorfskih šolah ne uporabljajo. Prav tako se ne uporabljajo delovni zvezki. Obravnavano snov učenci zapisujejo v svoje zvezke sprva pod učiteljevim vodstvom, nato čedalje bolj samostojno. Živimo v času in okolju, ki ljudi silita predvsem v mišljenje, v svet slik in predstav, a proč od neposrednega doživljanja, od narave in celo osebnih stikov. Naloga pedagogike je zato v današnjem času zelo vzgojna in nikakor le izobraževalna, saj čas, v katerem živimo, nudi otrokom mnogo različnih poti do znanja. V empiričnem delu želimo prikazati neposredno izvedbo poučevanja slovenščine v 8. razredu waldorfske devetletne osnovne šole. Celotna epoha slovenščine je trajala devetnajst dni in je bila razdeljena na več delov, in sicer na literarne pojme, zgodovinski pregled književnosti, ustvarjalnico ter referate. Snov smo dosledno zapisovali, jo dopolnjevali z učnimi listi, učenčevimi izdelki ter s pogovorom z učiteljico.
Keywords: Waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, tretje triletje, književni pouk, jezikovni pouk, učni pripomočki.
Published: 18.11.2013; Views: 1806; Downloads: 233
.pdf Full text (8,07 MB)

6.
Primerjava montessori in waldorfske pedagogike
Anja Čufar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Primerjava montessori in waldorfske pedagogike je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del vsebuje opis značilnosti montessori in waldorfske pedagogike. V njem sta omenjena Maria Montessori, začetnica pedagogike montessori, in Rudolf Steiner, začetnik waldorfske pedagogike. Tu najdemo podatke, kdaj sta se pedagogiki pojavili v svetu in kdaj v Sloveniji. V tem delu sem izpostavila kriterije, s katerimi sem primerjala montessori pedagogiko in waldorfsko pedagogiko med seboj. Z uporabo teh kriterijev sem poskušala objektivno primerjati montessori in waldorfsko pedagogiko tako, da bi na podlagi ugotovitev lahko razbrali razlike in podobnosti med tema dvema pedagogikama. V empiričnem delu naloge pa sem uporabila opisne oziroma deskriptivne metode raziskovanja. Izvedla sem raziskavo, v kateri sem povprašala pedagoge o njihovih izkušnjah pri poučevanju po načelih montessori in waldorfske pedagogike. S tem sem želela ugotoviti, kako se pedagoška načela teh dveh pedagogik pokažejo v praksi. Izvedla sem raziskavo tudi o tem, kakšne izkušnje in mnenja imajo starši otrok, katerih otroci obiskujejo osnovne šole, ki poučujejo po načelih waldorfske in montessori pedagogike. Svoje ugotovitve sem analizirala in predstavila.
Keywords: pedagogika montessori, waldorfska pedagogika, osnovna šola montessori, waldorfska osnovna šola.
Published: 18.08.2016; Views: 3639; Downloads: 1031
.pdf Full text (1,59 MB)

7.
Primerjava pedagoških pristopov v javni in waldorfski osnovni šoli - učiteljevo načrtovanje in priprava na pouk
Anja Orož, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je primerjava pedagoških pristopov v javni in waldorfski osnovni šoli. Diplomsko delo vsebuje teoretični pregled in primerjavo javne in waldorfske osnovne šole ter raziskovalni del, ki analizira učiteljevo načrtovanje in pripravo na pouk. V teoretičnem delu najprej podrobneje pregledamo waldorfsko pedagogiko; znotraj tega predstavimo ustanovitelja, se vrnemo v čas nastanka prve »svobodne« šole in predstavimo značilnosti waldorfske pedagogike ter umestimo antropozofijo kot filozofsko podlago, na kateri se je razvila waldorfska pedagogika. V naslednjem poglavju smo se posvetili primerjavi med javno in waldorfsko osnovno šolo. Z vidika primerjave so nas zanimali sledeči elementi: vodstvo, povezovanje in sodelovanje, notranja struktura, pedagoška osnova, vloga učitelja, učni načrt, predmetnik, umetnost in praktični predmeti, organizacija pouka in nazadnje še artikulacija učne ure. Skozi primerjavo smo želeli ugotoviti, ali se učiteljevi pripravi (vezani na usvajanje samostalnika v petem razredu pri predmetu slovenščina) med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikujeta. Preverjali smo trditev, da se sestava učne ure in njen predvideni potek (artikulacija oziroma koraki učne ure) med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikujeta predvsem v uporabi didaktičnih metod, oblik in drugih strukturnih sestavin pouka. Zanimala nas je učiteljeva vloga pri sestavi učne ure – ali se med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikuje? In nazadnje, želeli smo si odgovoriti na vprašanje, ali je pri pouku na waldorfski osnovni šoli več medpredmetnega povezovanja kot na javni osnovni šoli. To smo spoznavali skozi uporabljeno tehniko nestandardiziranega (polstrukturiranega) intervjuja. V intervju smo vključili dva učitelja waldorfske in dva javne osnovne šole.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, učiteljevo načrtovanje, priprava na pouk
Published: 20.09.2016; Views: 529; Downloads: 121
.pdf Full text (1,77 MB)

8.
Primerjava učnih načrtov angleščine javne in waldorfske osnovne šole v Sloveniji
Anja Majger, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo primerjali učna načrta angleščine javnih in waldorfskih osnovnih šol v Sloveniji in preučevali pristop poučevanja angleščine kot tujega jezika na waldorfskih osnovnih šolah. Naredili smo podrobni analizi obeh učnih načrtov in primerjali naslednje tri skupne točke: definicija predmeta, minimalni standardi znanja in didaktična priporočila. Naš cilj je bil ugotoviti, kaj imata učna načrta skupnega in v katerih točkah se razlikujeta. Predvidevali smo, da je učni načrt za pouk angleščine v javnih osnovnih šolah v Sloveniji bolj uraden, obširen, jasnejši in bolj posodobljen kot učni načrt za pouk angleščine v waldorfskih osnovnih šolah v Sloveniji. Prav tako smo predvidevali, da prvi vsebuje podrobnejše opise ciljev, standardov znanja in didaktičnih priporočil kot drugi, ki naj bi bil napisan bolj svobodno. Preverili smo tudi, kako poučevanje angleščine kot tujega jezika na wldorfskih osnovnih šolah poteka v praksi, zato smo opazovali tri učne ure na Waldorfski osnovni šoli Savinja. Osredotočili smo se predvsem na metode in tehnike poučevanja waldorfskega učitelja angleščine, sodelovanje waldorfskih učencev pri pouku angleščine ter na odnos učitelj-učenec. Ugotovitve smo primerjali z izkušnjami, ki smo jih pridobili med opazovanjem pouka angleščine na javni osnovni šoli Osnovna šola Ljubečna, v sklopu prakse, leta 2015. Ocenjevali smo v kateri osnovni šoli, javni ali waldorfski, je poučevanje angleščine kot tujega jezika bolj učinkovito in katero okolje je bolj spodbudno za učence.
Keywords: učni načrt za pouk angleščine, javne šole, waldorfske šole, antropozofija, Rudolf Steiner, Waldorfska osnovna šola Savinja
Published: 25.10.2016; Views: 961; Downloads: 111
.pdf Full text (941,68 KB)

9.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Published: 21.09.2018; Views: 224; Downloads: 30
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica