| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca
Nina Ditmajer, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava in vrednoti mesto rokopisnih pridig pomembnega narodnega buditelja Jožefa Muršca v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Osredotoča se na literarno tradicijo v vzhodnoslovenskem prostoru, kjer se je razvijala posebna vzhodnoštajerska pokrajinska različica slovenskega knjižnega jezika. V teoretičnem delu se avtorica ob doslej znanih biografskih podatkih še posebej posveča Murščevemu pogledu na slovenski jezik in njegovemu delu na slovničarskem področju, ki pokaže, kako so Vzhodnoštajerci sprejemali skupno slovensko knjižno normo sredi 19. stoletja. Nato je podan podroben pregled doslej znanega slovstva na vzhodnoštajerskem območju, ki so mu dodana tudi manj znana ali spregledana rokopisna besedila. Podrobnejša obravnava jezikovno-kulturnih razmer v prvi polovici 19. stoletja se ne osredotoča toliko na delovanje Petra Dajnka, temveč prikazuje jezikovno neenotnost ali enotnost znotraj istih generacij vidnejših vzhodnoštajerskih piscev. Jožef Muršec je pripadal generaciji mladih duhovnikov, ki se zaradi svojega družbenega stanu ni mogla v polnosti vključiti v romantična malomeščanska gibanja, kot sta bila ilirizem in panslavizem. Njegova in še posebej mlajša generacija je vidno simpatizirala s temi gibanji, khrati pa bila kritična do Dajnkovega utilitaristično zasnovanega knjižnojezikovnega programa. Disertacija v osrednjem empiričnem delu poskuša na podlagi celotne jezikovne analize umestiti Murščeve zgodnje pridige v vzhodnoštajerski, nato pa v širši panonski (prekmurski in kajkavski) ter osrednjeslovenski (kranjski in koroški) jezikovni sistem. Temelja za vrednotenje besedil tako ne predstavlja več samo Dajnkova slovnica, temveč tudi ostale slovnice ter pretekla in sočasna literarna tradicija. Ravno na podlagi te tradicije lahko opazujemo jezikovno preobrazbo znotraj enega jezikovnega območja in kontinuiteto knjižnih pokrajinskih in/ali narečnih pokrajinskih jezikovnih prvin. Znotraj tega knjižnojezikovnega sistema je vnašanje točno določenih jezikovnih oblik iz drugih slovenskih etničnih pokrajin prepoznano kot jezikovna obogatitev in del standardizacijskega postopka. Jožef Muršec je v svojih rokopisnih pridigah ohranjal vzhodnoštajersko knjižnojezikovno tradicijo v skladu s svojim jezikovnim znanjem, ki si ga je pridobil kot študent Kolomana Kvasa v Gradcu in uporabnik Dajnkovih del.
Keywords: Jožef Muršec, slovenski jezik, zgodovina jezika, vzhodnoslovenski knjižni jezik, vzhodnoštajerski knjižni jezik, pridiga
Published in DKUM: 21.01.2020; Views: 1556; Downloads: 323
.pdf Full text (4,23 MB)

2.
Zaimek v prevodu Svetega pisma Petra Dajnka iz leta 1821
Klavdija Martinović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Zaimek v prevodu Svetega pisma Petra Dajnka iz leta 1821 je obravnavan zaimek v omenjenem besedilu stare zaveze v primerjavi z zaimkom iz vzorca besedila podobne obsežnosti Ravnikarjevega prevoda Svetega pisma Zgodbe za mlade ljudi. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem so opisani vloga in pomen Petra Dajnka pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, vzhodnoštajerski knjižni jezik in pa oba prevoda Svetega pisma; na kratko je predstavljen zaimek v Dajnkovi in Kopitarjevi slovnici, njune glavne značilnosti ter temeljne razlike glede na današnjo Toporišičevo slovnico. V drugem delu predstavljam svoje izvirno delo, ki je jedro te diplomske naloge, in sicer analizo zaimkov iz Dajnkovega prevoda Svetega pisma, primerjalno z zaimkom v Ravnikarjevem prevodu. Ključno je, kakšne so razlike med takratno vzhodnoštajersko in osrednjeslovensko različico knjižnega jezika. Ob koncu naloge je dodan še slovar vseh zaimkov, ki se v prevodu pojavljajo. Izhodiščni so Dajnkovi zaimki.
Keywords: Peter Dajnko, vzhodnoštajerski knjižni jezik, Zgodbe Svetega pisma, 1821, zaimek, Matevž Ravnikar, Svetega pisma zgodbe za mlade ljudi.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1137; Downloads: 92
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
Samostalnik v Dajnkovem svetem pismu stare in nove zaveze
Petra Pušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Peter Dajnko, vzhodnoštejerski prosvetitelj in jezikoslovec, snovalec pokrajinskega knjižnega jezika, je v 30- letih 19 stoletja odigral pomembno vlogo pri nastanku slovenskega knjižnega jezika.V diplomskem delu sem obdelala oblikoslovno in glasoslovno podobo samostalnika, v primerjavi z današnjo knjižno normo.
Keywords: Peter Dajnko, samostalnik, dajnčica, vzhodnoštajerski knjižni jezik
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1301; Downloads: 69
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica