Search the digital library catalog

Abstract: Doktorska disertacija obravnava in vrednoti mesto rokopisnih pridig pomembnega narodnega buditelja Jožefa Muršca v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Osredotoča se na literarno tradicijo v vzhodnoslovenskem prostoru, kjer se je razvijala posebna vzhodnoštajerska pokrajinska različica slovenskega knjižnega jezika. V teoretičnem delu se avtorica ob doslej znanih biografskih podatkih še posebej posveča Murščevemu pogledu na slovenski jezik in njegovemu delu na slovničarskem področju, ki pokaže, kako so Vzhodnoštajerci sprejemali skupno slovensko knjižno normo sredi 19. stoletja. Nato je podan podroben pregled doslej znanega slovstva na vzhodnoštajerskem območju, ki so mu dodana tudi manj znana ali spregledana rokopisna besedila. Podrobnejša obravnava jezikovno-kulturnih razmer v prvi polovici 19. stoletja se ne osredotoča toliko na delovanje Petra Dajnka, temveč prikazuje jezikovno neenotnost ali enotnost znotraj istih generacij vidnejših vzhodnoštajerskih piscev. Jožef Muršec je pripadal generaciji mladih duhovnikov, ki se zaradi svojega družbenega stanu ni mogla v polnosti vključiti v romantična malomeščanska gibanja, kot sta bila ilirizem in panslavizem. Njegova in še posebej mlajša generacija je vidno simpatizirala s temi gibanji, khrati pa bila kritična do Dajnkovega utilitaristično zasnovanega knjižnojezikovnega programa. Disertacija v osrednjem empiričnem delu poskuša na podlagi celotne jezikovne analize umestiti Murščeve zgodnje pridige v vzhodnoštajerski, nato pa v širši panonski (prekmurski in kajkavski) ter osrednjeslovenski (kranjski in koroški) jezikovni sistem. Temelja za vrednotenje besedil tako ne predstavlja več samo Dajnkova slovnica, temveč tudi ostale slovnice ter pretekla in sočasna literarna tradicija. Ravno na podlagi te tradicije lahko opazujemo jezikovno preobrazbo znotraj enega jezikovnega območja in kontinuiteto knjižnih pokrajinskih in/ali narečnih pokrajinskih jezikovnih prvin. Znotraj tega knjižnojezikovnega sistema je vnašanje točno določenih jezikovnih oblik iz drugih slovenskih etničnih pokrajin prepoznano kot jezikovna obogatitev in del standardizacijskega postopka. Jožef Muršec je v svojih rokopisnih pridigah ohranjal vzhodnoštajersko knjižnojezikovno tradicijo v skladu s svojim jezikovnim znanjem, ki si ga je pridobil kot študent Kolomana Kvasa v Gradcu in uporabnik Dajnkovih del.
Keywords: Jožef Muršec, slovenski jezik, zgodovina jezika, vzhodnoslovenski knjižni jezik, vzhodnoštajerski knjižni jezik, pridiga
Published in DKUM: 21.01.2020; Views: 2480; Downloads: 428
Full text (4,23 MB)

Abstract: V diplomskem delu Zaimek v prevodu Svetega pisma Petra Dajnka iz leta 1821 je obravnavan zaimek v omenjenem besedilu stare zaveze v primerjavi z zaimkom iz vzorca besedila podobne obsežnosti Ravnikarjevega prevoda Svetega pisma Zgodbe za mlade ljudi. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem so opisani vloga in pomen Petra Dajnka pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, vzhodnoštajerski knjižni jezik in pa oba prevoda Svetega pisma; na kratko je predstavljen zaimek v Dajnkovi in Kopitarjevi slovnici, njune glavne značilnosti ter temeljne razlike glede na današnjo Toporišičevo slovnico. V drugem delu predstavljam svoje izvirno delo, ki je jedro te diplomske naloge, in sicer analizo zaimkov iz Dajnkovega prevoda Svetega pisma, primerjalno z zaimkom v Ravnikarjevem prevodu. Ključno je, kakšne so razlike med takratno vzhodnoštajersko in osrednjeslovensko različico knjižnega jezika. Ob koncu naloge je dodan še slovar vseh zaimkov, ki se v prevodu pojavljajo. Izhodiščni so Dajnkovi zaimki.
Keywords: Peter Dajnko, vzhodnoštajerski knjižni jezik, Zgodbe Svetega pisma, 1821, zaimek, Matevž Ravnikar, Svetega pisma zgodbe za mlade ljudi.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1699; Downloads: 108
Full text (1,31 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Murkovo slovaropisno delo je analizirani Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar Antona Murka. V uvodu je obravnavano življenje slovničarja in leksikografa Antona Murka (1809–1871), ki je za slovenski jezik zelo pomemben. Deloval je v času, ko se je v slovenskem prostoru oblikovalo več pokrajinskih različic, med njimi vzhodnoštajerski. Bil je eden redkih, ki se je zavedal, da je na majhnem slovenskem prostoru potreben enoten knjižni jezik. Sledi obravnava njegovih jezikoslovnih del (slovnica, kronike ter Fabule ino pesmi Leopolda Volkmera), ki so izredno pomembna za razvoj slovenskega jezika in naroda. V jedru diplomskega dela je analizirani Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar (zgradba slovarja, slovnične oznake, geselski članek, posebnosti slovarja). Ker je Murkov slovar gradil na osnovi besednih družin in s tem širil slovensko besedje, sem izpisala ter analizirala besede iz iste besedne družine (besede, ki jih druži isti koren), iz obeh delov slovarja. Vključen je tudi izvor besedja ter kritika slovarja. Sledi primerjava Murkovega s Pleteršnikovim slovarjem. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za nastanek slovarja.
Keywords: Anton Murko, slovnica, kronika, Leopold Volkmer, vzhodnoštajerski jezik, analiza slovarja, kritika, izvor besedja, Pleteršnik
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 1895; Downloads: 201
Full text (1,46 MB)