Search the digital library catalog

Abstract: Za vsakega posameznika, ki se znajde v vlogi vzgojitelja, je značilen določen vzgojni stil ali več teh. Tudi stari starši v odnosu z vnuki uporabljajo vzgojne stile, ki se izoblikujejo pod vplivom raznih dejavnikov. V magistrskem delu smo najprej predstavili nekaj teoretičnih izhodišč v povezavi z družino, vzgojo in starševskimi vzgojnimi stili ter medgeneracijskim prenosom vzgojnih stilov, nato pa smo se osredotočili na obdobje starega starševstva, pomen starih staršev in stile starega starševstva. Za namen raziskave, v okviru katere smo preučevali starševske in starostarševske vzgojne stile, povezave med njimi in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje starostarševskih vzgojnih stilov, smo oblikovali vprašalnik, ki ga je izpolnilo 191 starih staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da prevladuje formalni stil starega starševstva, ki mu tesno sledi staro starševstvo kot zabava. Pri dedkih je najpogostejši stil staro starševstvo kot posoda modrosti, pri babicah pa staro starševstvo kot zabava, kar je hkrati tudi najbolj prisotno pri mlajših starih starših. Oddaljeni stil je bolj značilen za razvezane stare starše in prevladuje v primerih, ko imajo stari starši hladne odnose s starši svojih vnukov oziroma z njimi nimajo stika. Ugotovili smo, da je za tiste stare starše, ki so v obdobju starševstva uporabljali predvsem razvajajoči in zanemarjajoči vzgojni stil, bolj značilno nadomestno starševstvo v odnosu z vnuki. Tisti, ki so se posluževali avtoritarnega vzgojnega stila, so v odnosu z vnuki prav tako pogosteje v vlogi nadomestnega starša in posode modrosti.
Keywords: vzgojni stil, starševstvo, staro starševstvo, prenos vzgojnega stila
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 518; Downloads: 66
Full text (1,19 MB)

Abstract: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje, prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010). Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom. Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ, vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor, pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja, tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil, značilnosti družinske sestave in spol. Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Keywords: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne navade, vzgojni stili.
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 1866; Downloads: 303
Full text (1,54 MB)