1. The importance of recognizing roles in teams for higher-quality work in preschools and schoolsJurka Lepičnik-Vodopivec, Maja Hmelak, 2015, published scientific conference contribution Keywords: vzgojiteljice, vloge, timsko delo, sodelovanje, komunikacija, preschool teacher, roles, team work, collaboration, communication
Published in DKUM: 27.03.2024; Views: 263; Downloads: 13
 Link to full text |
2. Pojav nasilja v zasavskih vrtcihAnja Bantan, 2018, undergraduate thesis Abstract: Nasilje nas v zadnjih nekaj desetletjih spremlja vsepovsod. Vsak pa se mora pri sebi odločiti, kako se bo ob pojavu nasilja odzval – ali bomo kaj storili za izboljšanje problema ali pa si bomo pred nasiljem samo zatisnili oči in odšli stran ter mu tako omogočili, da se še bolj razvije. Čeprav o nasilju govorimo le zadnjih nekaj let, pa to ne pomeni, da ga prej niso poznali, ampak pomeni samo to, da se o tem prej ni govorilo in da je bilo znano kot tabu tema. Treba se je zavedati, da nasilje vključuje vse nas, ne samo državnih ustanov.
V Sloveniji se je leta 1989 pojavilo društvo, imenovano SOS. Namenjeno je reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav ter izvajanju različnih oblik psihosocialne pomoči za ženske in otroke – žrtve nasilja v družini ter partnerskih in sorodstvenih zvezah – v okviru osnovnih in spremljevalnih programov društva.
Vsi zaposleni v vrtcih in šolah pa smo dolžni, da vsako obliko nasilja, ki jo opazimo, tudi prijavimo.
Diplomsko delo Pojav nasilja v zasavskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisovali, kaj je nasilje, predstavili njegove oblike ter tudi vlogo vrtca in vzgojiteljice pri prepoznavanju nasilja. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri so nasilje v zasavskem vrtcu opazile vzgojiteljice.
Keywords: družina, nasilje, otroci, vrtec, vzgojiteljice
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 913; Downloads: 130
 Full text (1,08 MB) |
3. Ukvarjanje z motorično nadarjenimi otroci v vrtcuMaja Čanžek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Ukvarjanje z motorično nadarjenimi otroci v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otroka, motorično nadarjenost, značilnosti motorično nadarjenih otrok, delo z motorično nadarjenimi otroki ter dodatne športne dejavnosti za motorično nadarjene otroke. V empiričnem delu so prikazani rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali vzgojiteljice prepoznajo motorično nadarjene otroke v vrtcu in ali so dovolj usposobljene za delo z njimi. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo in uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije vzgojiteljic zaposlenih v treh javnih Celjskih vrtcih. Ugotovili smo, da vzgojiteljice prepoznajo motorično nadarjenega otroka in da se jim delo z njimi zdi zelo pomembno. Hkrati pa smo ugotovili tudi, da vzgojiteljice v vrtcu nimajo dovolj znanja – usposabljanja za motorično nadarjene otroke; vzgojiteljice strokovno literaturo s področja motorično nadarjenega otroka spremljajo občasno in da vzgojiteljice nimajo možnosti dela/posvetovanja s športnim pedagogom.
Keywords: motorično nadarjen otrok, vzgojiteljice, vrtec, značilnosti motorično nadarjenega otroka, ukvaranje z motorično nadarjenim otrokom
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1679; Downloads: 365
Full text (796,16 KB) |
4. Proces priprave letnega delovnega načrta Vrtca PtujMarija Forštnarič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo zajema proces priprave letnega delovnega načrta. Izbrali smo deskriptivno metodo raziskovanja, saj smo želeli opisati opazovano stanje, takšno kakršno je. Opazovali, ugotavljali in preučili smo proces priprave letnega delovnega načrta za Vrtec Ptuj, za šolsko leto 2016/2017. Raziskava je potekala čez celo šolsko leto 2015/2016. Opazovali smo celoten potek zbiranja podatkov za pripravo letnega delovnega načrta za naslednje šolsko leto. Preučili smo vse zakonske podlage, pregledali letne delovne načrte preteklih let, ter zapisnike sej sveta zavoda. Pri procesu priprave letnega delovnega načrta smo upoštevali vse predloge in pripombe, ki so bile predlagane na sejah sveta zavoda Vrtca Ptuj.
Vzgojno-izobraževalno delo planiramo z letnim delovnim načrtom za tekoče šolsko leto, in sicer v skladu s Kurikulumom za vrtce. Osnova letnega delovnega načrta so letni delovni načrti enot Vrtca Ptuj, sklepi kolegija ter vzgojiteljskega zbora in druge pravne podlage. Vrtec Ptuj deluje na desetih lokacijah v Mestni občini Ptuj. Proces priprave letnega delovnega načrta je zelo obsežna naloga, združiti moramo delo desetih enot, ki se nahajajo na različnih lokacijah. Pri strokovnem načrtovanju letnega delovnega načrta poleg zastavljenih vsebin, sledimo ciljem in viziji vrtca, seveda ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov. Poleg upoštevanja v naprej znanih dejavnikov, moramo nenehno spremljati dejavnike, ki se spreminjajo.
Pri izdelavi letnega delovnega načrta bomo vzgojiteljicam v vseh desetih enotah Vrtca Ptuj razdelili obrazce za vpis vseh aktivnosti, ki se v posamezni enoti dogajajo med šolskim letom. Vzgojiteljice bodo skupaj s pomočnicami vzgojiteljic obrazce izpolnile. Izpolnjene obrazce bomo obdelali in te podatke vnesi v letni delovni načrt. Vsebina letnega delovnega načrta je sinteza vsebin iz letnih delovnih načrtov enot, ti pa iz letnih delovnih načrtov strokovnih delavk v posameznih oddelkih. Po tem, ko so vsi podatki zbrani, se sestane skupina zaposlenih, ki le te podatke vnese v letni delovni načrt. Pri tem je potrebno upoštevati vse pravne podlage za izdelavo letnega delovnega načrta.
Ugotovili smo, da je planiranje procesa priprave letnega delovnega načrta ključnega pomena za Vrtec Ptuj. Letni delovni načrt je živ dokument, saj je dejansko uporaben dokument in služi pri izvajanju vzgojno-varstvene dejavnosti v Vrtcu Ptuj. Letni delovni načrt sprejme Svet zavoda vrtca, ki ima na vsebino letnega delovnega načrta pozitivne ali negativne pripombe.
Keywords: Letni delovni načrt, vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, Vrtec Ptuj
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1554; Downloads: 325
Full text (771,36 KB) |
5. Povezanost zanosa in samoaktualizacije pri vzgojiteljicahLiza Kokole, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati doživljanje zanosa in stopnjo samoaktualizacije pri vzgojiteljicah ter povezanost obeh konceptov. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem zanosa, njegove dimenzije, pojem samoaktualizacije in nekatere dosedanje raziskave o zanosu pri učencih ter učiteljih. Teoretični del prav tako vsebuje nekatere raziskave o povezanosti zanosa in samoaktualizacije ter o povezanosti zanosa in samoaktualizacije pri učiteljih. Sledi empirični del z raziskavo, temelječo na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi. Raziskava je zajemala 203 vzgojiteljice iz 8 vrtcev po Sloveniji, ki so izpolnile anketne vprašalnike. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice dosegajo visoko stopnjo zanosa tako v svojem življenju nasploh, v prostem času in tudi pri delu, pri čemer doživljajo višjo stopnjo zanosa v prostem času kot pri delu. Vzgojiteljice so ocenile najbolj pogosto doživljanje zanosa pri področju dejavnosti umetnost. Med metodami dela so najvišje vrednotile metodo dela igra, najnižje pa razlago. Ugotovljena je bila visoka stopnja samoaktualizacije. Pri vzgojiteljicah, udeleženih v raziskavi, so rezultati pokazali zmerno pozitivno povezanost zanosa in samoaktualizacije.
Keywords: zanos, zanos pri delu, samoaktualizacija, kakovost življenja, vzgojiteljice.
Published in DKUM: 13.11.2015; Views: 1292; Downloads: 92
Full text (729,28 KB) |
6. |
7. Construction of the Scale of child's attachment to his/her kindergarten teacher (CAKT)Zlatka Cugmas, 2009, original scientific article Abstract: In the theoretical part of this paper, the author gives answers to the question of whether a real attachment relationship can exist between a child and a non-maternal caretaker. She mentions the established methods of measuring the child's attachment to the kindergarten teacher. She presents The scale of child's attachment to his/her kindergarten teacher (CAKT), which is based on authors previous findings and the experience of other authors in the forming of psychological instruments of this type. The scale was tested in a research which involved twenty-five kindergarten teachers who participated in the evaluation of 178 children (49.4% boys). Children ranged in age from 3 to 6 years. The purpose of the study was to investigate the dimensionality and internal consistency of the Scale. It was established that the psychometric characteristics of the Scale were adequate. This paper also presents the limitations of the research, which should be considered in the interpretation of the obtained results. Replication studies using clinical groups and samples from different cultures will be needed to assess a possible generalization of the presented results.
Keywords: navezanost, predšolski otroci, vzgojiteljice, socialno vedenje, ocenjevalne lestvice, merjenje, psihometrična analiza, attachment behaviour, preschool children, kindergarten teachers, preschool teachers, social behavior, measurment, scales
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1790; Downloads: 47
Link to full text |
8. Kakovost vrtca in otrokova navezanost na vzgojiteljicoZlatka Cugmas, 2009, original scientific article Abstract: Problem raziskave je bil proučiti povezanost med nekaterimi vidiki kakovosti vrtca in kakovostjo otrokove navezanosti na vzgojiteljico. V raziskavi je sodelovalo 33 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic (v nadaljnjem besedilu: vzgojiteljica) iz vrtcev iz različnih delov Slovenije, ki so na podlagi Ocenjevalne lestvice otrokove navezanosti na vzgojiteljico (Cugmas 2009) ocenile kakovost navezanosti 166 otrok, starih od 3 do 6 let. Lestvica meri tele vzorce navezanosti: varnost, upiranje, neorganiziranost, izogibanje, odvisnost in zaupanje. Vzgojiteljice so odgovorile tudi na določena vprašanja Vprašalnika za strokovne delavke in delavce (Marjanovič Umek, Fekonja, Kavčič in Poljanšek (ur.) 2002), ki je namenjen samoevalvaciji vrtcev. Vprašanja so merila strukturno, posredno in procesno raven kakovosti. Z izračuni enosmemih analiz variance so bile izračunane razlike v kakovosti otrokove navezanosti na vzgojiteljico glede na različne odgovore o kakovosti vrtca. Za izračun povezanosti med obravnavanimi spremenljivkami pa je bil uporabljen Pearsonov koeficient korelacije. Izidi so pokazali, da je varna navezanost pozitivno povezana z otrokovimi možnostmi za počitek in umik v zasebnost v vrtcu, zadovoljstvom vzgojiteljic z delom v vrtcu, upoštevanjem otrokovih potreb po prehranjevanju, počitku in spanju v vrtcu; negativno pa je povezana z vključevanjem otrok v dejavnosti čiščenja in pospravljanja v vrtcu bodisi kot kazen ali kot pohvala.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, vrtci, kakovost vrtca, navezanost, vzgojiteljice, občutljivost vzgojiteljic
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2526; Downloads: 250
Link to full text |
9. VKLJUČITEV OTROKA S KRONIČNO BOLEZNIJO V REDNO SKUPINO VRTCAAnja Cugmas, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen vzgojno-izobraževalni, socialno-emocionalni in medicinski vidik obravnave otrok s kroničnimi obolenji oziroma dolgotrajno bolnih otrok. Predstavljena je vključenost dečka s kronično respiratorno insuflicienco v redno skupino vrtca, kar predstavlja tako za vzgojiteljico, spremljevalko/pomočnico kot tudi za otrokove vrstnike svojevrsten izziv, kajti po zakonodaji otroci z dolgotrajnimi boleznimi sodijo med otroke s posebnimi potrebami in posledično v posebne skupine vrtca. Primer, analiziran v diplomskem delu, dokazuje, da je vključenost dolgotrajno bolnih otrok v redno skupino vrtca mogoča, vendar zahteva veliko mero potrpežljivosti in prilagajanja s strani vzgojiteljev, njihovih pomočnikov ter sovrstnikov. Potrebno je izobraževanje strokovnega kadra, da se bolezen v vrtcu lahko vodi in ne prihaja do zapletov. Kot je razvidno iz pričevanj vzgojiteljice, je pomembna tudi prostorska in časovna prilagojenost ter seveda pomoč usposobljene spremljevalke. Na tem mestu je primerno opozoriti, da samo napredek v medicini, ki omogoča veliki večini otrok, da lahko s takšno diagnozo živijo v domačem okolju in z vrstniki obiskujejo redne vrtce in šole, ni dovolj. Ob vključitvi je namreč vpletenih še mnogo več faktorjev. Zdravstveno stanje močno vpliva na dečkovo fizično in psihično stanje, zato mora biti njegovo bivanje v vrtcu prilagojeno. Potrebuje namreč celodnevno spremstvo spremljevalke in po potrebi specialne pedagoginje ter je tako vključen v prilagojene programe.
Keywords: dolgotrajno bolni otroci, redna skupina vrtca, vloga vzgojiteljice in spremljevalke, kronična respiratorna insuflicienca
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 2600; Downloads: 469
Full text (703,01 KB) |
10. PRIKRITI KURIKULUM V VRTCIHSabina Movrin, 2010, undergraduate thesis Abstract: Leta 1999 je bil v Republiki Sloveniji sprejet Kurikulum za vrtce, ki je vpeljal reformo ter prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema. Vendar pa poleg uradnega kurikuluma obstaja še t.i. prikriti kurikulum, ki veliko bolj vpliva na vzgojo otrok. K prikritemu kurikulumu sodi vse, kar je v vrtcu samoumevnega in v zvezi s čimer otroci pogosto nimajo izbire: dnevni red in urejenost vrtca, potek hranjenja in spanja, način organiziranja in izbor dejavnosti in še kaj. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, katere lastnosti naj bi otroci po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pridobili doma in katere v vrtcu, kakšno je stališče vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic do različnih trditev v zvezi s hranjenjem, pitjem, spanjem, higieno otrok, ureditvijo prostora in dnevno rutino. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kakšen je njihov vpliv in kakšen je vpliv otrok na odločitve v vrtcu. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic, zadovoljstvo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic z izbiro svojega poklica in glede na samooceno seznanjenosti s Kurikulumom za vrtce. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic večinoma menijo, da bi naj otroci v domačem okolju pridobili lastnosti kot so samostojnost, lepo vedenje ter strpnost in spoštovanje do drugih. Med pomembne lastnosti, ki bi jih naj otok pridobil v vrtcu pa uvrščajo sposobnost reševanja sporov z vrstniki, gibalne spretnosti, zaupanje vase, samostojnosti pri izbiri in odločanju ter kreativnost. Po mnenju vzgojiteljic/ pomočnic vzgojiteljic je pomembno, da ima vzgojiteljica razvite čustvene komponente, kot so prijaznost, ljubezen do otrok, strpnost (do razlik, odstopanj) in spoštovanje otok. Po lastni oceni vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic v največji meri odločajo o organizaciji in vsebini prireditev in praznovanj — torej le o neposrednem vzgojnem delu oziroma izvajanju kurikuluma. Ugotovili smo, da imajo izjemno malo vpliva na vse ključne razvojne odločitve v vrtcu. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja participacije pri otrocih še nižja kot pri vzgojiteljicah. Vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic ocenjujejo, da otroci zelo redko sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje v vrtcu. Menimo pa, da bi glede odločitev v vrtcu morali v večji meri vključiti tako mnenje vzgojiteljice kakor tudi želje otrok, saj so oni tisti, ki velik del svojega vsakdana preživljajo v vrtcu.
Keywords: prikriti kurikulum, Kurikulum za vrtce, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, vrtec
Published in DKUM: 18.07.2013; Views: 15718; Downloads: 3755
Full text (1,49 MB) |
