1. Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19Ana Mohorič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.
Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.
Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.
Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ.
Keywords: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 827; Downloads: 76
 Full text (789,49 KB) |
2. Profesionalni razvoj vzgojitelja : diplomsko deloJan Jeraj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 13175; Downloads: 266
Full text (1,42 MB) |
3. Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtecRrezarta Zumeri, 2019, undergraduate thesis Abstract: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši.
Keywords: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva.
Published in DKUM: 13.03.2019; Views: 3184; Downloads: 450
Full text (1,24 MB)
This document has many files! More... |
4. Govorna komunikacija predšolskih otrokSonja Serec, 2018, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na definicijo komunikacije in oblike le-te, podrobneje smo opisali verbalno in neverbalno komunikacijo, predstavili smo razvoj možganov in vpliv komunikacije na njihov razvoj ter sam govorni razvoj. Teoretični del zaključujemo z vzgojiteljem predšolskih otrok in njegovimi nalogami pri razvoju komunikacije.
V empiričnem delu preučujemo govorni odnos med strokovnimi delavkami vrtca – vzgojiteljicami predšolskih otrok in otroki.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti govorno interakcijo v vrtcu predvsem z vidika reagiranja in iniciative vzgojitelja ter reagiranja in iniciative otrok po Flandersovi metodi razredne interakcije. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic in starost otrok.
Rezultati prikazujejo, da je najbolj zastopana kategorija »samostojne izjave otrok«, ki je del iniciative otrok, sledi ji vzgojiteljeva iniciativa s kategorijo »zastavljanje vprašanj«. Indeks indirektnosti je zelo visok. S tem smo dokazali, da v vrtcu Beltinci vzgojiteljice največji poudarek dajejo samostojnemu izražanju in mišljenju otrok.
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, predšolski otrok, govorni razvoj, komunikacija
Published in DKUM: 12.03.2018; Views: 2359; Downloads: 339
Full text (1,12 MB) |
5. ZAPOSLITEV VZGOJITELJA Z OPRAVLJENIM POKLICNIM TEČAJEMAndreja Trobiš, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Glede na trenutne razmere na trgu dela, ko čedalje več posameznikov dnevno ostane brez zaposlitve ter tako pristane na ZRSZ, marsikdo to situacijo izkoristi za nov začetek na svoji poklicni poti. Z željo, da bi pridobili zaposlitev, se jih tako mnogo odloči za opravljanje poklicnih tečajev, pojavlja pa se tudi čedalje več ustanov, ki nudijo tovrstno izobraževanje.
Številni posamezniki, ki so bili prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, so v preteklosti izkoristili možnost, da jim je slednji financiral tovrstno izobraževanje. Kar nekaj se jih je odločilo za opravljanje poklicnega tečaja za pridobitev naziva Vzgojitelj predšolskih otrok.
V diplomski nalogi obravnavamo zaposlovanje vzgojiteljev z opravljenim poklicnim tečajem. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled ustrezne strokovne literature s poudarkom na področju problematike zaposlovanja vzgojiteljev predšolskih otrok z opravljenim poklicnim tečajem.
V empiričnem delu pa smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovili, da je najpogostejši dejavnik, zaradi katerega se posamezniki odločajo za opravljanje poklicnega tečaja, njihova brezposelnost, kljub vsemu pa večina posameznikov z opravljenim poklicnim tečajem zaposlitve še ni dobila.
Ostali, ki so po opravljenem poklicnem tečaju prišli do zaposlitve, pa navajajo, da so le-ta po večini pridobili preko poznanstev.
Prav tako nam je raziskava pokazala, da je bilo leto opravljanja poklicnega tečaja za pridobitev naziva Vzgojitelj predšolskih otrok ključnega pomena za možnost zaposlovanja. Kasneje, ko se je posameznik vključil (in zaključil) omenjeni tečaj, težje je pridobil zaposlitev.
Keywords: brezposelnost, izobraževanje, poklicni tečaj, vzgojitelj predšolskih otrok, Zavod RS za zaposlovanje
Published in DKUM: 27.06.2016; Views: 1577; Downloads: 93
Full text (3,15 MB) |
6. DIDAKTIČNI PRISTOPI PRI DELU S PREDŠOLSKIMI OTROKIKsenija Donko, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali, kateri didaktični pristopi so v vrtcu najbolj prepoznavni oziroma katere že uveljavljene didaktične pristope uporabljajo vzgojitelji pri delu s predšolskimi otroki.
V teoretičnem delu smo predstavili in zbrali razmišljanja različnih avtorjev, povezanih z didaktičnimi pristopi. Poglobljeno smo razložili in opisali različne didaktične pristope, ki vzgojiteljem pomagajo pri podajanju določenih tem otrokom na različnih področjih dejavnosti. Razložili smo, na kakšen način se učijo predšolski otroci, kakšna je vloga aktivnega učenja, kako pomembna je igra za otrokovo spoznavanje sveta ter kakšno vlogo ima motivacija pri učenju.
V empiričnem delu predstavljamo izsledke empirične raziskave o pogostosti uporabe didaktičnih pristopov pri delu s predšolskimi otroki in interpretacijo le-teh. Zanimala nas je pogostost uporabe didaktičnih pristopov glede na starost otrok v oddelku kjer vzgojitelji opravljajo svoje delo ter pogostost uporabe didaktičnih pristopov glede na vzgojiteljevo formalno izobrazbo.
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke, zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali računalniško s pomočjo statističnega programa SPSS. Uporabili smo frekvenčno distribucijo in χ2 preizkus.
Ugotovili smo, da se vzgojitelji zavedajo, da didaktični pristopi veliko pripomorejo h kvalitetnemu delu v vrtcu, vendar jih ne znajo poimenovati, saj jih v vrtcih ne imenujejo tako, temveč se v vrtcih uporablja termin učna metoda. Tako metode kot oblike pa se navezujejo na vzgojiteljev cilj, kaj želi z določeno temo doseči. Na pogosto uporabo didaktičnih pristopov po mnenju anketiranih vzgojiteljev vpliva starostno obdobje otrok, kjer vzgojitelji opravljajo svoje delo.
Keywords: Didaktični pristopi, vzgojitelj predšolskih otrok, učenje in poučevanje v vrtcu, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje.
Published in DKUM: 10.06.2015; Views: 5204; Downloads: 1061
Full text (1,35 MB) |
7. PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROKVanja Žuran, 2014, master's thesis Abstract: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012).
V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok.
V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela.
V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005).
V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni.
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Published in DKUM: 04.06.2014; Views: 5492; Downloads: 1045
Full text (1,09 MB) |
8. |
9. ČUSTVENA INTELIGENTNOST VZGOJITELJIC/VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROKVanja Fišer, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok. Zanimalo me je, kaj sploh je čustvena inteligentnost, kako se razvija. Dotaknila sem sem se tudi razvoja čustev, tako temeljnih kot kompleksnejših. Poleg tega sem raziskala 13 področij oz. dimenzij čustvene inteligentnosti. Prav tako so me zanimale osebnostne značilnosti vzgojiteljev.
Pri empiričnem delu je sodelovalo 80 vzgojiteljic iz štirih različnih slovenskih vrtcev. V vprašalniku, ki sem jim ga prinesla, je bilo 30 postavk iz treh različnih sklopov (zaznavanje lastnih čustev, izražanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih).
Pri obdelavi podatkov sem vprašalnik razdelila na tri dele glede na delovno dobo, saj me je zanimalo ali se stopnja čustvene inteligentnosti glede na delovno dobo zvišuje. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pri višji delovni dobi bolje zaznavajo in izražajo svoja čustva, malo manj pa prepoznavajo čustva pri drugih.
Keywords: Čustvena inteligentnost, vzgojitelj predšolskih otrok, čustva, merjenje čustvene inteligentnosti.
Published in DKUM: 14.06.2011; Views: 3791; Downloads: 461
Full text (373,98 KB) |
10. |
