| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 124
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok
Katja Ložar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili otrokov gibalni razvoj, motorične sposobnosti ter gibalno učinkovitost in gibalne dejavnosti, ki so primerne v predšolskem obdobju. Opisali smo vzgojiteljevo vlogo, ki ima velik pomen pri izbiri in količini gibalnih dejavnosti, s katerimi pripomore h gibalnemu razvoju otroka. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, s katero smo ugotavljali, ali količina gibalnih dejavnosti vpliva na razvoj gibalne učinkovitosti predšolskih otrok. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni iz konkretne populacije otrok, starih 5-6 let in 4 vzgojiteljice iz Vrtca Ribnica. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa za vzgojitelje ter motoričnimi testi za otroke. Rezultati raziskave so pokazali, da so bolj gibalno učinkoviti otroci, ki izvajajo gibanje 1-2-krat tedensko, kot otroci, ki izvajajo gibanje vsak dan. Glede na rezultate raziskave ne obstajajo statistično pomembne razlike, vendar se povsod kaže tendenca k statistično pomembnim razlikam. Zaradi pridobljenih rezultatov menimo, da vzgojiteljice na anketni vprašalnik niso odgovarjale iskreno, saj številni avtorji različnih knjig gibanju predšolskega otroka pripisujejo visoko pomembnost.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, vzgojitelj, gibalne dejavnosti, gibalna učinkovitost
Published: 25.11.2021; Views: 25; Downloads: 1
.pdf Full text (693,18 KB)

2.
Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu
Ajda Podlesnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Skozi plesno vzgojo skušajo vzgojitelji otroke vzgajati s plesom, pri čemer je glavna naloga vzgojiteljev ustvariti pogoje, v katerih se otroška ustvarjalnost in njihova sposobnost izražanja z gibom kontinuirano nadaljuje do odraslosti. Glavni namen diplomske naloge je raziskati načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v slovenskih vrtcih. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ples in njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti ter izpostavili teoretična izhodišča načrtovanja in izvajanja teh v vrtcu. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti in razvoja plesnosti pri predšolskem otroku. V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu. Pri tem nas je zanimalo, katere vrste plesnih dejavnosti se v vrtcih najpogosteje izvajajo, kako jih vzgojitelji načrtujejo ter s kakšnimi težavami se ob tem srečujejo. Zanimalo nas je prav tako čemu dajejo vzgojitelji poudarek pri izvajanju plesnih dejavnosti z otroki ter kako ocenjujejo lastno usposobljenost na področju plesne vzgoje. V raziskavo je vključenih 115 vzgojiteljev, zaposlenih v slovenskih vrtcih. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS.
Keywords: plesne dejavnosti, plesna ustvarjalnost, načrtovanje, izvajanje, vzgojitelj
Published: 25.11.2021; Views: 20; Downloads: 0
.pdf Full text (924,56 KB)

3.
Kulturno-umetnostna vzgoja v vrtcu
Dragana Ćorić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je opredeliti kulturno-umetnostno vzgojo s poudarkom na lutkovnem gledališču in raziskati, na kakšen način in v kolikšni meri je kulturno-umetnostna vzgoja prisotna v vrtcih Podravske regije. Cilji diplomskega dela so opredeliti pojme kultura, kulturno-umetnostna vzgoja, gledališče in lutkovno gledališče, ugotoviti, kakšna je vloga lutke in lutkovnega gledališča pri kulturno-umetnostni vzgoji otrok ter ugotoviti stanje kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili in podrobneje opisali kulturo, kulturno-umetnostno vzgojo, gledališče ter vlogo lutke in lutkovnega gledališča pri kulturno-umetnostni vzgoji otrok. Empirični del diplomskega dela zajema podatke, pridobljene na osnovi anketnega vprašalnika, ki je namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu, ki ga so ga predstavljali vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcih z različno upravo v okviru Podravske regije. Anketo je izpolnilo 78 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz različnih vrtcev v okviru Podravske regije, iz vsakega vrtca dva vzgojitelja/vzgojiteljici, en vzgojitelj/vzgojiteljica iz prvega in en iz drugega starostnega obdobja.
Keywords: kultura, kulturno-umetnostna vzgoja, predšolski otrok, gledališče, vzgojitelj
Published: 24.11.2021; Views: 11; Downloads: 1
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
DEJAVNOSTI, S KATERIMI OTROKOM V VRTCU PRIBLIŽUJEJO PREKMURŠČINO
Doroteja Škerlak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Dejavnosti, s katerimi otrokom v vrtcu približujejo prekmurščino, smo se osredotočili na narečje, ki se v precejšnji meri uporablja v prekmurskih vrtcih in tudi zunaj njega v domačem okolju. V teoretičnem delu je predstavljen jezik, ki je eno izmed pomembnih področij v otrokovem razvoju in s tem vloga vzgojitelja. Pri otrokovem razvoju je glavni vir tudi besedni zaklad. Predstavili smo, katere zvrsti slovenskega jezika poznamo, kakšen vpliv imata narečje in knjižni jezik v vrtcu ter nekaj zanimivosti o prekmurščini. Predstavljen je tudi izbirni predmet Prekmurski jezik in kultura v osnovni šoli, kako je prišlo do ideje, da se je začel izvajati v osnovni šoli in kaj vse se otroci skozi celo leto naučijo pri tem predmetu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov od vzgojiteljev želeli ugotoviti, v katerem izmed izbranih vrtcev je najbolj opazna raba prekmurskega narečja in katere so dejavnosti, s poudarkom na prekmurščini ter način približevanja le-teh. Med prilogami je intervju, ki smo ga izvedli s Suzano Panker, avtorico programa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura za osnovne šole in izvajalko interesne dejavnosti na eni izmed pomurskih osnovnih šol.
Keywords: besedni zaklad, dejavnosti, jezik, narečje, prekmurščina, vzgojitelj
Published: 11.11.2021; Views: 61; Downloads: 5
.pdf Full text (2,18 MB)

5.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih
Manca Raušl Kodrič, 2021, master's thesis

Abstract: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Keywords: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Published: 28.07.2021; Views: 224; Downloads: 59
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok
Mateja Mavrin, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Keywords: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Published: 15.04.2021; Views: 282; Downloads: 94
.pdf Full text (1001,28 KB)

7.
Z lutko odkrivam svet okoli sebe
Nina Fijavž, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Z lutko odkrivam svet okoli sebe obsega teoretični ter praktični del, v okviru katerega smo izpeljali projekt – od ogleda lutkovne predstave pa vse do samostojnega dela otrok (lutkovne predstave otrok). V prvem delu so predstavljena različna teoretična izhodišča o spoznavanju otrok z lutkami, njihovem pomenu in vplivu na razvoj otrok. Omenjenih je tudi več načinov, kako se spopasti z različnimi izzivi, pred katere nas otroci popolnoma nezavedno postavljajo. V sklopu teorije podamo kar nekaj nasvetov, da bi bilo prvo srečanje otroka z lutko čim bolj zabavno, zanimivo in predvsem nevsiljivo. Vodi nas torej k lutki, ki jo uporabimo kot sredstvo za doseganje, spoznavanje ter utrjevanje novih ciljev na različnih področjih in kako s tem bistveno pripomoremo k otrokovemu razvoju. Z opisanim v teoretičnem delu smo v nadaljevanju diplomske naloge predstavili koncept projekta, ki smo ga preizkusili še v praksi. Zasnovan je bil od ogleda lutkovne predstave, ki jo mi pripravimo otrokom, preko spoznavanja, raziskovanja ter izdelovanja lutk, pa vse do lutkovne predstave otrok. Osnova petdnevnega projekta je bila zgodba Katje Reider: Najraje bi te kar pojedel, s pomočjo katere smo odigrali lutkovno predstavo. Zgodbo so otrokom pripovedovale lutke marionete, ki so jih popeljale v svet lutkarstva in jih spodbudile k nadaljnjemu ustvarjanju na področju umetnosti iz kurikuluma. Projekt je bil oblikovan tako, da so otroci vseeno dobili veliko različnih moţnosti izraţanja na tem istem področju. Pripravili smo različne spontane in vodene dejavnosti, preko katerih smo otroke spodbudili k aktivnemu sodelovanju, mi pa smo dane priloţnosti izkoristili za opazovanje otrok. Aktivnosti znotraj projekta so otroke pritegnile ter motivirale.
Keywords: lutka, lutkovna predstava, otrok, vzgojitelj, razvoj, ustvarjalnost.
Published: 07.04.2021; Views: 197; Downloads: 47
.pdf Full text (2,66 MB)

8.
Sodelovanje s starši in sodelavci kot možen izvor stresa pri vzgojiteljih predšolskih otrok
Monika Bujan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje s starši in sodelavci kot možen izvor stresa pri vzgojiteljih predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo govorili o sodelovanju, ki poteka v vrtcu, torej o sodelovanju s starši, sodelavci, vodstvom in ostalimi strokovnjaki. Sodelovanje oziroma vrste sodelovanj smo bolj specifično opredelili. Potem smo nekaj besed namenili raziskavam, kako sodelovanje vpliva na stres vzgojitelja. Opredelili smo stres, vrste stresa, stresorje in kako prepoznamo stres v našem življenju. Posvetili smo se tudi sprostitvenim tehnikam, za katere smo mnenja, da so v našem življenju pomembne. Izmed vseh sprostitvenih tehnik, ki obstajajo, smo jih bolj podrobno opredelili pet. V empiričnem delu smo raziskali pojav stresa pri vzgojiteljih v vrtcih. Zanimalo nas je, ali vzgojitelji doživljajo stres, katero vrsto stresa pri sebi opazijo (pozitivnega ali negativnega), katere stresorje bi lahko pripisali sami sebi, kako na stres vplivajo vrste sodelovanja s starši, kako se počutijo pred timskimi sestanki in v vrtcu v sodelovanju s sodelavci, vodstvom in svetovalnimi delavci oziroma ostalimi strokovnjaki. Na koncu pa nas je zanimalo, ali se sproščajo in kako.
Keywords: vzgojitelj, stres, sodelovanje, sproščanje, študija primera
Published: 07.04.2021; Views: 421; Downloads: 205
.pdf Full text (823,76 KB)

9.
Pomen vrtca in vloga vzgojitelja pri postavljanju pravil in mej v predšolskem obdobju
Patricija Vrzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V predšolski dobi otroka je zelo pomembno postavljanje pravil in mej, saj le-tako lahko sobivamo ter zadovoljujemo njihove in naše potrebe. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno, kako pomembno je postavljanje pravil in mej, na katere načine jih lahko postavimo in kako velik vpliv ima na to vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu. Z raziskavo smo v empiričnem delu raziskali, kdo v skupini in na katere načine postavlja pravila in meje ter zakaj je to tako zelo pomembno za otroka ter kako ukrepajo pri kršenju pravil in ali so pri tem dosledni ter ali pri tem obstajajo razlike glede na starostno skupino, starost strokovnih delavcev in delovno mesto. Vzorec zajema diplomirane vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojitelja iz vrtcev vzhodne regije. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri tem pa smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike pri postavljanju pravil in mej v skupini glede na starostne skupine, starost strokovnih delavcev ter delovno mesto.
Keywords: doslednost, meje, pravila, predšolski otrok, vrtec, vzgojitelj
Published: 30.03.2021; Views: 252; Downloads: 87
.pdf Full text (649,21 KB)

10.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, master's thesis

Abstract: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Keywords: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Published: 11.03.2021; Views: 200; Downloads: 64
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica