| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in staršev
Tanja Klobasa, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice. V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Keywords: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Published: 06.05.2021; Views: 85; Downloads: 23
.pdf Full text (2,22 MB)

2.
Nasilje za štirimi stenami: ko mladostnik izvaja nasilje nad starši
Sara Babič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko nasilja mladostnikov nad starši. Prve omembe tega problema segajo v pozna sedemdeseta prejšnjega stoletja in od tedaj je raziskovanje omenjene oblike nasilja v družini doživelo razmah, predvsem na območju Amerike in Kanade, v Sloveniji pa zaenkrat še ni izvedene empirične študije o značilnostih nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Z raziskavo osebnih izkušenj mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši, staršev, ki so žrtve tovrstnega nasilja in strokovnih delavcev, smo želeli prepoznati dejavnike ter značilnosti nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Uporabljena je bila kvalitativna metoda z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da so psihično, finančno in fizično nasilje najpogostejše oblike nasilja, ki ga mladostniki izvajajo nad svojimi starši, še posebej so kot žrtve izpostavljene matere. Običajno se nasilno vedenje pojavi v času zgodnje adolescence (med 12. in 15. letom), čeprav tudi pojav pred desetim letom starosti ni zanemarjen. Najpogosteje omenjeni vzroki nasilja mladostnikov nad starši so: izkušnje z izpostavljenostjo nasilju v družini in medvrstniškemu nasilju, vsedopuščajoča vzgoja, avtoritarna vzgoja, zloraba različnih substanc ter vrstniška družba. Pojavnost tovrstne oblike nasilja je pogostejša v enostarševski družini, ki se je oblikovala tako, da je mati zapustila nasilnega partnerja in samostojno zaživela s svojim otrokom. Področje nasilja v družini je v Sloveniji urejeno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je bil v letu 2016 dopolnjen in spremenjen, določa pa formalne pristojnosti institucijam, ki se ukvarjajo z obravnavo nasilja v družini. Področje nasilja mladostnikov nad starši pa ni posebej opredeljeno v tem zakonu in tudi ne v ostali obstoječi zakonodaji. Zaznana je prikritost tovrstnega nasilja pri nas, kajti starši zaradi občutka sramu in krivde pogosto ne želijo govoriti o nasilju, ki ga mladostnik izvaja nad njimi in posledično ne poiščejo ustrezne pomoči.
Keywords: mladostnik, nasilje nad starši, izpostavljenost nasilju v družini, vzgoja
Published: 06.03.2018; Views: 883; Downloads: 187
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
POJAV NASILJA V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Petra Štih, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pojav nasilja v družini predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opredeljene in opisane različne oblike nasilja. Psihično nasilje, fizično, spolno, ekonomsko nasilje in zanemarjanje otroka. Opisujemo različne vzroke za pojav nasilja v družini (pogost vzrok je alkoholizem) in posledice, s katerimi se morajo soočati otroci ter s pomočjo katerih znakov lahko strokovni delavci prepoznamo, da se izvaja nasilje nad otrokom v družini. Opredeljujemo vlogo vzgojitelja pri sumu na nasilje nad otrokom, ki je zelo pomembna, predvsem njegova komunikacija z otrokom. Opisujemo nekatere dileme s katerimi se lahko soočamo in kaj lahko vzgojitelj stori, ko prepozna nasilje v družini predšolskega otroka (na koga se lahko obrne, koga lahko prosi za pomoč in kako odreagira v taki situaciji). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketiranja na temo nasilje v družini predšolskega otroka. Vzorec zajema vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v vrtcih na področju Novega mesta. Ugotoviti smo želeli pojav nasilja v družini predšolskega otroka, katere vrste nasilja je na tem področju največ, kako so zaposleni v vrtcu informirani v primeru nasilja in kako ukrepajo. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih prikazali tabelarično. Izsledki raziskave so pokazali, da je najpogostejša oblika nasilja v Novem mestu zanemarjanje otroka. Strokovni delavci niso najbolje seznanjeni z nasiljem v družini in z možnostimi ukrepanja ob prepoznavi nasilja nad otrokom. Mlajši strokovni delavci v vrtcu lažje prepoznajo znake nasilja kot starejši in tudi bolj izobraženi (diplomirani vzgojitelji) lažje prepoznajo nasilje in znajo bolje ukrepati.
Keywords: Dileme, nasilje v družini, posledice, predšolska vzgoja, ukrepi, vrste nasilja, vzroki za nasilje
Published: 08.11.2016; Views: 882; Downloads: 161
.pdf Full text (809,56 KB)

4.
DRUŽINA IN SAMOVREDNOTENJE MLADOSTNIKOV
Damjana Kladnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava družino in samovrednotenje mladostnikov. Kadar se posameznik vrednoti negativno, se zavrača in ima do sebe slabši odnos kot tisti, ki se ceni in vrednoti pozitivno. Pri samovrednotenju gre torej za vrednostno obarvana stališča, ki jih posameznik zavzame do sebe in svojih sposobnosti, vse to pa pomembno vpliva na kvaliteto njegovega življenja, še posebej pa na njegovo zdravje, notranje zadovoljstvo, opravljanje nalog, postavljanje in doseganje ciljev ter kvaliteto odnosov z drugimi. Življenje znotraj družine je eden izmed prvih in najosnovnejših krajev razvoja samovrednotenja, tu se namreč zarišejo njegove najbolj osnovne in trajne smernice, s katerimi potem človek vstopi v odnos s širšo skupnostjo in družbo. Tudi mladostniki so vključeni v sistem družine in njihovo samovrednotenje lahko razumemo le, če jih dojemamo kot del tega sistema, saj je odvisno od tega, kako starši izpolnjujejo družinske naloge, še posebej od odnosov, načina vzgoje, pravil in komunikacije znotraj njihove družine. Teoretičnemu delu diplome sledi empirični del. Podatke smo zbirali na vzorcu 120 mladostnikov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v višini splošnega samovrednotenja pri mladostnikih in v njihovih osebnih izkušnjah z odnosi in razmerami doma glede na nekatere neodvisne spremenljivke. Prav tako smo želeli raziskati, ali ima družina res tako velik vpliv na samovrednotenje mladih, kot ji ga pogosto pripisujemo. Ugotovili smo, da če so odzivi staršev pretežno pozitivni, potem se mladi pozitivno vrednotijo, ob nenehnih negativnih odzivih in izkušnjah v družini pa se vrednotijo negativno oziroma težje razvijejo pozitivno samooceno. Starši so torej izjemni kreatorji mladih osebnosti, zato je pomembno, da vedo, kako jim naj v času, ki ga imajo na voljo, najbolje pomagajo razviti in okrepiti občutek lastne vrednosti, kar bo pomembno pripomoglo k njihovi boljši kvaliteti življenja.
Keywords: samovrednotenje, pomen družine, vzgoja, odnosi v družini, komunikacija
Published: 30.07.2010; Views: 2566; Downloads: 621
.pdf Full text (1,60 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica