| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 217
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vzgoja in izobraževanje v času epidemije covid-19 v Sloveniji – sistematičen pregled raziskav
Manja Švajger, 2021, master's thesis

Abstract: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Published: 22.07.2021; Views: 287; Downloads: 133
.pdf Full text (1,47 MB)

2.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, master's thesis

Abstract: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Published: 02.03.2021; Views: 451; Downloads: 48
.pdf Full text (1,88 MB)

3.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published: 29.01.2021; Views: 214; Downloads: 75
.pdf Full text (2,51 MB)

4.
Gregor Zafošnik kot sakralni skladatelj
Rebeka Glasenčnik, 2020, master's thesis

Abstract: Gregor Zafošnik je širši javnosti manj poznan skladatelj. Kljub duhovniškemu poklicu se je v svojem življenju posvečal predvsem glasbi. Poleg obsežnega glasbenega opusa je bil njegov pomemben doprinos prav vzgoja in izobraževanje organistov. Po vojni, ko v Sloveniji ni bilo nobene šole za organiste, je Gregor Zafošnik odigral pomembno vlogo, saj jih je najprej izobraževal zasebno, nato pa uvedel tečaje za organiste. Magistrsko delo skuša osvetliti najprej njegovo življenje, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice in obdobja, ki so ga zaznamovala, oriše pa tudi njegovo glasbeno pot. Med drugim vključuje poglavje o njegovi osebnosti in značaju, k odkrivanju katerega so veliko pripomogli vsi tisti posamezniki, ki so ga poznali in delali z njim ter so bili pripravljeni podeliti svoje spomine. Nato so orisana njegova dela in področja delovanja, izpostavljeni so njegovi pedagoški pristopi, omenjeno je tudi njegovo delo cenzorja za glasbo. Zadnji del prikaže še en pomemben segment Zafošnikovega ustvarjanja, in sicer njegovo vlogo pri cerkvenem ljudskem petju. Bil je skladatelj, ki je močno prispeval k rasti naše povojne in pokoncilske cerkvene glasbe, prepoznal je namreč potrebo po skladanju lažjih del, ki bi bila dostopna šibkejšim zborom in občestvu.
Keywords: Gregor Zafošnik, sakralni skladatelj, vzgoja in izobraževanje organistov, cerkveno ljudsko petje, cenzor
Published: 27.07.2020; Views: 345; Downloads: 67
.pdf Full text (2,80 MB)

5.
Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje
Anja Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Keywords: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Published: 18.11.2019; Views: 423; Downloads: 51
.pdf Full text (1,18 MB)

6.
Prepričanja, vezana na timsko delo in učiteljevo vlogo pri vzpostavljanju spoštljivih vrstniških odnosov: razlike med učitelji razredne in predmetne stopnje
Tjaša Lipovnik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se povezujeta dva koncepta: vloga učitelja pri vzpostavljanju vrstniških odnosov in timsko delo. Namen raziskave je bil preveriti stališča osnovnošolskih učiteljev do timskega poučevanja ter do vloge učitelja pri vzpostavljanju pozitivnih vrstniških odnosov v šoli. Preverilo se je tudi, ali v navedenih konceptih obstajajo razlike med učitelji razrednega in predmetnega pouka. V empiričnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda na vzorcu 116 osnovnošolskih (50 % predmetnih in 50 % razrednih) učiteljev. Vsi podatki so bili pridobljeni v obliki fizičnih in spletnih anketnih vprašalnikov in obdelani kvantitativno. Z rezultati raziskave se dokazuje, da osnovnošolski učitelji dajejo priložnost timskemu delu. Socialne odnose in vzdušje na delovnem mestu se osebno ocenjuje kot harmonične in spodbudne. Večini osnovnošolskim učiteljem je pomembno, da v razredu vlada prijetna, sproščena in spodbudna razredna klima. Medosebne odnose med učenci se večina ugotavlja z opazovanjem. V določenih segmentih raziskave so se pokazale razlike med razrednimi in predmetnimi učitelji, vendar so zanemarljive. Pri vzpostavljanju pozitivnih odnosov z učenci in med učenci pa se pogosteje poroča s strani razrednih učiteljev v primerjavi s predmetnimi.
Keywords: tim, timsko delo, učitelji, vrstniški odnosi, vzgoja in izobraževanje.
Published: 19.09.2019; Views: 581; Downloads: 127
.pdf Full text (2,17 MB)

7.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Published: 15.04.2019; Views: 1148; Downloads: 208
.pdf Full text (1,13 MB)

8.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Keywords: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Published: 08.03.2019; Views: 809; Downloads: 146
.pdf Full text (2,29 MB)

9.
Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja
Dona Kastelic, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes v ospredje povsod postavljamo otroka in izjema niso niti vzgojno-izobraževalne ustanove, kot je npr. vrtec. Otroke bi bilo potrebno v večji meri vključevati v samo pripravo, načrtovanje, izvedbo in tudi evalvacijo načrtovanih dejavnosti. Upoštevati bi bilo potrebno tudi njihovo mnenje in se ga držati v prihodnjih dejavnostih. Zavedamo pa se, da imajo vrtci programe oz. priročnike, katerim sledijo in imajo načrtovane oz. zastavljene dejavnosti, na podlagi katerih dosegajo cilje oz. jih poskušajo doseči. V diplomskem delu, z naslovom Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja, smo v teoretičnem delu predstavili vlogo in pomen participacije, participacijo kot potrebo in pravico predšolskih otrok, stopnje participacije ter pozitivne in negativne učinke participacije oz. kritiko le-te. Predstavili smo tudi aktivno učenje in pa sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer smo se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, v kakšni meri otroci dejansko sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. Raziskava je temeljila na vzorcu enaindvajsetih predšolskih otrok, starih od tri do šest let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in jih obdelali s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo komulativne (f) in relativne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol in starost otroka.
Keywords: aktivno učenje, participacija, predšolska vzgoja, predšolski otrok, vzgoja in izobraževanje
Published: 29.11.2018; Views: 1120; Downloads: 232
.pdf Full text (2,53 MB)

10.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Published: 20.11.2018; Views: 1116; Downloads: 391
.pdf Full text (2,11 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica