| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 223
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Ženski dominikanski samostani na slovenskem v srednjem veku : magistrsko delo
Samanta Mulec, 2023, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava samostanov uboštvenih redov na Slovenskem v srednjem veku, s poudarkom na ženskih dominikanskih samostanih. Samostani in redovi imajo tako na Slovenskem kot drugod po svetu različno zgodovino in dogajanje. Ustanovitev samostanov in njihov razvoj sta tesno povezana s širjenjem in z utrjevanjem katoliške vere; prav tako so imeli pomembno vlogo tudi v kulturnem in družbenem življenju, gospodarstvu, izobraževanju, znanosti itn. Na slovenskem območju so se v srednjem veku naselili vsi pomembnejši samostanski redovi, ki so bili izjemnega pomena tako za sam prostor kot njegovo prebivalstvo. Z razvojem mest in s spremenjenim načinom življenja so se pojavili uboštveni redovi. V tem delu bo izpostavljen dominikanski red, ki se je močno posvečal pridiganju in dušnemu pastirstvu nasploh. Predvsem pa je glavni namen izpostaviti dominikanke, katerih prvenstvena naloga sta bila vzgoja in izobraževanje plemiških deklet. Kljub dosedanji izčrpni literaturi so predvsem zaradi pomembnosti svojega dela še vedno premalo izpostavljene in omenjene.
Keywords: Srednji vek, samostani, uboštveni redovi, dominikanci, dominikanke, vzgoja in izobraževanje.
Published in DKUM: 28.11.2023; Views: 377; Downloads: 112
.pdf Full text (994,74 KB)

2.
Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja
Martina Vidovič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Keywords: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 407; Downloads: 57
.pdf Full text (4,50 MB)

3.
Doprinos društva Kralji ulice k učni uspešnosti romskih učencev v Mariboru : magistrsko delo
Minka Vremec, 2023, master's thesis

Abstract: Poučevanje romskih učencev v osnovnih šolah še vedno predstavlja velik izziv, saj se ti pogosteje srečujejo z družbenimi, kulturnimi in jezikovnimi ovirami, ki vplivajo na njihovo učno uspešnost. Kljub prilagoditvam in prizadevanjem strokovnih delavcev na osnovnih šolah, so romski učenci še vedno učno manj uspešni od svojih vrstnikov. Zato jih je pomembno vključevati tudi v različne oblike učne pomoči izven šolskega okolja. Kot ena izmed oblik pomoči se v Mariboru v sklopu društva Kralji ulice izvaja učna pomoč za romske učence. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v delo društva ter v sodelovanje med društvom in osnovnimi šolami. V ta namen smo pripravili anketna vprašalnika in polstrukturirani intervju. V raziskavi je sodelovalo 153 strokovnih delavcev iz mariborskih osnovnih šol in 3 strokovni delavci društva Kralji ulice. Raziskava je pokazala, da dobra tretjina strokovnih delavcev v osnovnih šolah pozna društvo Kralji ulice in njihov program dnevnega centra. Poznavanje društva je boljše v osnovnih šolah, kjer sodelovanje že poteka. Večina strokovnih delavcev si želi o društvu izvedeti več in z njim tudi sodelovati. Slaba polovica strokovnih delavcev v osnovnih šolah, kjer poteka sodelovanje, aktivno sodeluje z društvom in ima pri tem zelo dobre ali dobre izkušnje, pri čemer je najpogostejša oblika sodelovanja posredovanje učiteljevih informacij o učencu. Skupno mnenje razrednikov o romskih učencih je, da so ti učno manj uspešni od svojih vrstnikov, pouka ne obiskujejo redno in se redkeje od vrstnikov vključujejo v šolske dejavnosti. Ugotovili smo, da so romski učenci, ki obiskujejo društvo, učno uspešnejši od tistih, ki društva ne obiskujejo, ter da se ti učenci in njihovi starši boljše in aktivneje vključujejo v šolsko okolje. Strokovni delavci društva pri romskih učencih opažajo več šibkih kot močnih področij. Kot najmočnejše področje so izpostavili številske predstave, kot najšibkejše področje pa znanje slovenskega jezika. Strokovni delavci pri romskih učencih, ki aktivno obiskujejo učno pomoč, opažajo večjo učno motivacijo, boljšo učno uspešnost in hitrejši učni napredek. Romski učenci so izpostavljeni nespodbudnemu in nepodpornemu okolju. V sklopu društva romskim učencem nudijo prostočasne aktivnosti in aktivnosti usmerjene v učno pomoč. Z obiskovanjem teh učenci razvijajo socialne spretnosti in veščine, pridobivajo učne ter delovne navade in kompetence, ki pozitivno vplivajo na njihovo vključevanje v šolo in okolico.
Keywords: Učna uspešnost, romski učenci, vzgoja in izobraževanje, društvo Kralji ulice, učna pomoč
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 306; Downloads: 40
.pdf Full text (848,80 KB)

4.
Evolutionary content knowledge, religiosity and educational background of Slovene preschool and primary school pre-service teachers
Gregor Torkar, Andrej Šorgo, 2020, original scientific article

Abstract: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 602; Downloads: 19
URL Link to full text

5.
ŠOLANJE NA DOMU V SLOVENIJI
Adrijana Čede, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja vpogled v pravno ureditev šolanja na domu ter umešča to obliko izobraževanja v formalni izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na začetku so predstavljena zakonska določila, ki jih morajo upoštevati starši, ki se odločijo za to obliko izobraževanja, in so vodila za šolo, na katero je otrok vpisan. Nadalje naloga ponuja kratek zgodovinski razvoj samega pojava v Združenih državah Amerike ter tako omenja nekatere začetnike in pobudnike, ki so na podlagi lastnih opažanj in predvsem kot kritiko javnemu šolstvu začrtali pot šolanju na domu. Naloga prav tako predstavi zgodovinski razvoj v Sloveniji, ki je časovno gledano precej krajši in tudi zaradi tega precej manj organiziran v smislu združevanja v skupine, kakor je praksa (ponekod) drugod. Razlogi, ki privedejo starše do tega, da se odločijo za to obliko osnovnošolskega izobraževanja, so povzeti v šestem poglavju in se nadaljujejo v empiričnem delu naloge, ki temelji na raziskavi, opravljeni med slovenskimi starši. Tako naloga ponuja preplet teorije in dejanskega stanja na tem področju pri nas. Namen naloge je osvetliti sam pojav, ki z leti statistično narašča tako v svetu kot pri nas ter je v slovenski znanstveni in poljubni literaturi trenutno še manj zastopan.
Keywords: šolanje na domu, vzgoja, izobraževanje, socializacija, javno šolstvo, zasebno šolstvo, zakonodaja.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 990; Downloads: 99
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok : magistrsko delo
Saška Sočič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok v teoretičnem delu predstavi romsko skupnost, vzgojo in izobraževanje Romov in podrobneje predstavlja vlogo romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z romskimi učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je splošna motiviranost romskih otrok za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja, kakšen pomen ima romski pomočnik pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok, kako so udeleženci raziskave zadovoljni z delom romskega pomočnika ter posebnosti, s katerimi so se intervjuvanci srečevali pri izobraževanju na daljavo v času epidemije COVID-19. Ugotovili smo, da je splošna motiviranost romskih otrok v naši raziskavi za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja sorazmerno visoka. Zasluge gre pripisati romskemu pomočniku, ki s svojo prisotnostjo in delom v vzgojno-izobraževalni ustanovi pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Glede tega se strinjajo tako romski učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Osrednjo vlogo ima pri spodbujanju romskih učencev k rednemu obiskovanju pouka in opravljanju domačih nalog ter drugih šolskih obveznosti, velik doprinos je zaznati tudi pri vzpostavljanju komunikacije s starši romskih otrok in nudenju učne pomoči. Spoznali smo, da so intervjuvanci zadovoljni z delom, ki ga opravlja romski pomočnik. Ugotovili smo, da so se pojavljale težave pri šolanju na daljavo v času epidemije COVID-19, saj romski učenci nimajo ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije, opazno je pomanjkanje učne pomoči, ki so je učenci deležni v šoli, nespodbudno domače okolje težave samo še dodatno krepi in stopnjuje. Glede na navedbe romskih staršev in učiteljev smo ugotovili, da je pomoč romskega pomočnika v času šolanja na daljavo bila prisotna, a ne na tak način, da bi se težave pojavljale v manjši meri.
Keywords: Romi, romski učenci, romski pomočnik, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje na daljavo
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1018; Downloads: 130
.pdf Full text (1,34 MB)

7.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev : magistrsko delo
Saša Nemec Tahirović, 2021, master's thesis

Abstract: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnih kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Keywords: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 987; Downloads: 129
.pdf Full text (1,97 MB)

8.
Vzgoja in izobraževanje v času epidemije covid-19 v Sloveniji – sistematičen pregled raziskav
Manja Švajger, 2021, master's thesis

Abstract: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 2641; Downloads: 642
.pdf Full text (1,47 MB)

9.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, master's thesis

Abstract: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 1440; Downloads: 118
.pdf Full text (1,88 MB)

10.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 988; Downloads: 215
.pdf Full text (2,51 MB)

Search done in 11.83 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica