| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravna podlaga prevzema upravljanja vzajemnega sklada
Jasmina Polšak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vlaganja v vzajemne sklade so danes zelo priljubljen način investiranja. Obstaja vrsta prednosti in slabosti poseganja po takšni vrsti investiranja. Sistem, v katerem živimo, nas pravzaprav sili v razmišljanje o zagotavljanju priskrbljene prihodnosti. Prevzemi podjetij so dandanes zelo zanimiva tematika, aktualni pa so tudi prevzemi upravljanja vzajemnih skladov. Pravna podlaga prevzemov upravljanja vzajemnih skladov je jasno določena v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S hipotezami empirične raziskave smo raziskovali aktivnosti in pravno podlago prevzema upravljanja vzajemnih skladov in ugotovili, da morajo družbe ob prevzemu upravljanja natančno slediti zakonskim določbam, da politika upravljanja naložb prevzetih skladov ostajo po prevzemu enaka, da sam prenos upravljanja skladov na prevzemno družbo nima nobenega vpliva za vlagatelje prevzete družbe in da se s prevzemom upravljanja vzajemnih skladov najverjetneje poveča tudi tržni delež prevzemne družbe.
Keywords: vzajemni sklad, prevzemi, prevzemi upravljanja vzajemnih skladov, pravna podlaga.
Published: 16.09.2016; Views: 507; Downloads: 37
.pdf Full text (604,45 KB)

2.
3.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI UPRAVLJANJA DOMAČIH IN TUJIH DELNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV
Andrej Kužner, 2012, master's thesis

Abstract: Namen raziskave magistrskega dela je bil analizirati uspešnost upravljanja domačih in tujih delniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji. Primerjali smo uspešnost upravljanja teh skladov v obdobju 2006-2010. Izbrano petletno obdobje je od druge polovice 2008 zaznamovala svetovna finančna in gospodarska kriza, zato smo znotraj celotnega analiziranega obdobja ugotavljali in primerjali uspešnost upravljanja posebej za predkrizni in krizni del proučevanega petletnega obdobja. Raziskavo smo opravili na izbranem vzorcu domačih in tujih delniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, pri čemer je bil kriterij vključevanja skladov obdobje njihovega poslovanja (daljše od petih let) in geografska usmerjenost njihove naložbene politike (v razvite trge ali trge v razvoju). Pri analiziranju uspešnosti upravljanja, ki upošteva donosnost in tveganje, smo uporabili nekatera izmed orodij, ki se uporabljajo pri tovrstnih analizah. Uspešnost upravljanja smo ugotavljali na osnovi izračunov Sharpovih in Treynorjevih koeficientov ter kazalnikov Sortino. Na osnovi izvedene raziskave ni mogoče trditi, da so tuji upravljalci delniških vzajemnih skladov v splošnem uspešnejši pri upravljanju skladov kot domači upravljalci, kljub njihovi daljši zgodovini delovanja na tem področju.
Keywords: vzajemni sklad, družba za upravljanje, uspešnost upravljanja, trgi v razvoju, razviti trgi, Sharpov koeficient, Treynorjev koeficient, kazalnik Sortino
Published: 30.05.2012; Views: 1696; Downloads: 247
.pdf Full text (2,32 MB)

4.
KROVNI SKLADI
Mitja Kisevic, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem pisal o novosti na finančnem trgu v Sloveniji, to je o krovnih skladih. V praktičnem delu naloge sem natančneje analiziral delovanje krovnega sklada Probanke upravljanje d.o.o.. V začetnem delu diplomske naloge sem najprej opredelil vzajemne sklade, opisal vrste vzajemnih skladov, njihove prednosti in slabosti, najpomembnejše dejavnike pri izbiri vzajemnega sklada, njihovo donosnost ter tveganja, povezana z vlaganjem v vzajemne sklade. V nadaljevanju diplomske naloge sem na kratko opisal zgodovino in razvoj vzajemnih skladov, natančneje seveda njihov nastanek in razcvet v Sloveniji, ter prikazal gibanje števila vlagateljev po letih ter sestavo premoženja vzajemnih sladov od leta 2005 do konca leta 2009. V osrednjem delu svoje naloge sem se poglobil v opis krovnih skladov, tako sem natančneje opisal pojem krovnega sklada, kako so nastali, njihove prednosti in morebitne pomanjklivosti. Poseben pomen sem dal poglavju o obdavčitvi krovnih skladov, kjer sem navedel postopek obdavčitve v primeru, da je stranka, ki vlaga, pravna oseba ter kakšna je obdavčitev v primeru, da je le- ta fizična oseba. V zadnjem delu diplomske naloge pa sem podrobneje predstavil krovni sklad Probanke upravljanje d.o.o., navedel sem, kakšna so njegova naložbena pravila, obdavčenje, investicijske kupone ter izplačila in vplačila Krovnega sklada. Prav tako sem opisal delovanje vseh petih podskladov Krovnega sklada Probanke upravljanje d.o.o., torej Probanka Alfo, Probanka Beto, Probanka Gamo, Probanka Nove trge in Probanka Sigmo.
Keywords: krovni sklad, vzajemni sklad, donosnost, tveganje, naložbena pravila, investicijski kuponi
Published: 31.08.2011; Views: 1329; Downloads: 119
.pdf Full text (815,71 KB)

5.
IZBIRA NAJUSTREZNEJŠIH ALTERNATIV ZA OBLIKOVANJE NALOŽBENEGA PORTFELJA Z ODLOČANJEM PO VEČ KRITERIJIH HKRATIH
Patricija Skerbiš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja individualno raziskavo s pomočjo odločanja po več kriterijih hkrati o izbiri ustreznih alternativ za oblikovanje osebnega naložbenega portfelja. Namen naloge je ugotoviti, katere alternative naj racionalna oseba, katere cilj je povečati donosnost privarčevanih sredstev, vključi v svoj portfelj. Končni rezultat je odvisen od ciljev, ki jih želi odločevalec doseči, od nagnjenosti k tveganju ter razpoložljivega dohodka. V teoretičnem delu naloge, ki je osnova za izvedbo praktičnega dela, smo predstavili metode za odločanje po več kriterijih hkrati in bistvene lastnosti posameznih alternativ, na katere mora biti odločevalec pozoren, v empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo računalniškega programa Web-HIPRE, ki omogoča reševanje problemov po več kriterijih hkrati, zastavljeni problem rešili. Ker vsem izbranim alternativam nismo mogli določiti enakih kriterijev in podkriterijev, ampak veljajo za vsako skupino alternativ drugačni kriteriji, smo proces odločanja ponovili za vsako skupino alternativ posebej. Z programom Web-HIPRE smo za vsako skupino alternativ strukturirali odločitveni problem v obliki drevesa odločanja, nato smo opravili merjenje vrednosti alternativ z intervalsko skalo ter določili uteži kriterijem in preference do alternativ, ter izračunali agregirane vrednosti alternativ. Na koncu smo opravili še analizo občutljivosti. Ko smo za vse skupine alternativ opravili analizo, smo izmed vsake skupine alternativ izbrali najboljšo alternativo in prišli do sklepa, da je glede na izrečene sodbe odločevalca o pomembnosti kriterijev, naložbeni portfelj sestavljen iz dolgoročnega vezanega depozita pri Novi ljubljanski banki, obveznice, ki ga je izdalo podjetje KD Group, delnice farmacevtskega podjetja Krka in delniškega vzajemnega sklada Infond Bric.
Keywords: Analiza odločanja, večkriterijsko odločanje, kriterij, atribut, alternative, agregirana vrednost, analiza občutljivosti, Web-HIPRE, naložbeni portfelj, dolgoročni vezani depozit, obveznica, delnica, vzajemni sklad
Published: 07.07.2011; Views: 2180; Downloads: 191
.pdf Full text (1,93 MB)

6.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Keywords: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Published: 16.05.2011; Views: 1553; Downloads: 137
.pdf Full text (365,65 KB)

7.
PRILAGAJANJE SLOVENSKIH DRUŽB ZA UPRAVLJANJE EVROPSKEMU TRGU KAPITALA - PRIMER KBM INFOND DZU D.O.O.
Andrej Prebil, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo skušali predstaviti stanje slovenskih DZU. Predstavili smo osnovne smernice EU za prilagoditev slovenske zakonodaje in kako je spremenjena slovenska zakonodaja vplivala na poslovanje slovenskih DZU. Opravili smo podrobno analizo slovenskih DZU, in sicer, kaj upravljajo, kako so sestavljeni portfelji in kakšni so tržni deleži. Kot vzorčni primer smo predstavili KBM Infond DZU. Podrobno smo opredelili VS, ki jih upravljajo, in sicer naložbeno politiko, sestavo portfeljev in donose v obdobju od leta 2002-2009. V intervjuju z vodstvom KBM Infond DZU smo se seznanili z vplivi spremenjene zakonodaje, s tem, kako se spopadajo s konkurenco in kaj načrtujejo v prihodnosti. Skozi analizo strukture produktov KBM Infond DZU smo prišli do določenih predlogov za izboljšanje ponudbe in poslovanja.
Keywords: DZU - Družba za upravljanje, PID - Pooblaščena investicijska družba, ID - Investicijska družba, IS - Investicijski sklad, VS - Vzajemni sklad, ZISDU-1 - Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, UCITS - ang. Undertakings for Collective Investment in Transferable Securites, MiFID - ang. Markets in Financial Directive, KNPVPVP - Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ATVP - Agencija za trg z vrednostnimi papirji…
Published: 31.08.2010; Views: 2109; Downloads: 105
.pdf Full text (295,87 KB)

8.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Keywords: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Published: 03.08.2010; Views: 1772; Downloads: 138
.pdf Full text (930,55 KB)

9.
VARČEVANJE - BANKA OZIROMA VZAJEMNI SKLAD
Nataša Gjura, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Da je varčevanje nujno, nas strokovnjaki vsak dan opozarjajo. Informacije, da se pokojnine nižajo, da se inflacija iz dneva v dan veča in da se plače realno ne višajo, so skoraj dnevno na programu oz. v časopisju. Prav toliko prispevkov je pa tudi o tem, kako varčevati in kje varčevati. Kot navaja definicija, je varčevanje odpovedovanje porabi v danem trenutku. Bančna definicija varčevanja govori o prestavitvi porabe v kasnejše obdobje. To oceni vsak posameznik na podlagi trenutnega socialnega položaja in načrtov za prihodnost. Pri varčevanju sta torej pomembni disciplina in vztrajnost. Oblik varčevanja je ogromno. Tekoče se pojavljajo nove oblike na trgu. Vsaka oblika ima svoje prednosti in slabosti in vsako posebej je treba proučiti in ugotoviti primernost za posameznega varčevalca. Odločitev o obliki varčevanja je odvisna od posameznikovih želja, dohodka, starosti in izdatkov. Varčevanje v banki je varna naložba, ni pa preveč donosna. Varčevanje v vzajemnem skladu je na dolgi rok donosna, dokaj varna in likvidna naložba. Seveda pa je tveganje za izgubo prihrankov pri tovrstni naložbi večje. Pomembno je seveda, da čim prej začnemo varčevati, saj je čas pomemben dejavnik donosnosti naložbe.
Keywords: Varčevanje, banka, vzajemni sklad, varčevalec, naložba.
Published: 03.08.2010; Views: 2049; Downloads: 237
.pdf Full text (764,03 KB)

10.
ALTERNATIVE VARČEVANJA ZA DODATNO POKOJNINO
Matej Kotnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Keywords: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Published: 01.06.2010; Views: 2399; Downloads: 165
.pdf Full text (960,93 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica