Search the digital library catalog

Abstract: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc.
Keywords: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1776; Downloads: 378
Full text (1,20 MB)

Abstract: V preiskovalnih in sodnih postopkih se pogosto postavlja vprašanje verodostojnosti pričanja. V ta namen so se razvile različne tehnike in metode za ugotavljanje zavajanja in večina izmed njih več pozornosti namenja nebesednemu vedenju kot pa vsebini govora. Vendar pa obstajajo tudi metode, ki se nanašajo na besedno vedenje in ena izmed njih se imenuje Ocenjevanje veljavnosti izjav. Omenjena metoda velja za najboljšo besedno metodo preverjanja resničnosti izjav, ki ima zadovoljivo točnost in je v nekaterih državah Srednje in Severne Evrope, za razliko od Slovenije, zelo razširjena in uveljavljena. V diplomski nalogi sem predstavila teoretično ozadje metode, njeno izvedbo in veljavnost ter uporabnost v praksi. Posebno pozornost sem namenila opisu Kriterijske vsebinske analize, ki predstavlja glavni in najpomembnejši del metode in temelji na osnovni domnevi, da se resnična izjava o dogodku vsebinsko in kakovostno razlikuje od izmišljene izjave. Podrobno je tudi opisanih vseh 19 vsebinskih kriterijev, ki označujejo resničnost izjav, pri tem pa odsotnost katerega od njih ne pomeni nujno, da je izjava izmišljena. Ugotovitve raziskav pa so potrdile hipotezo, da je prisotnost kriterijev višja pri resničnih izjavah kakor pri izmišljenih. Čeprav je bila metoda prvotno namenjena ocenjevanju resničnosti izjav otrok, domnevnih žrtev spolnih zlorab, so raziskave pokazale, da je uporabna tudi za ocenjevanje izjav odraslih in tudi v primerih, ki niso povezani s spolno zlorabo. Raziskovalci kot glavni pomanjkljivosti metode izpostavljajo različno usposobljenost ocenjevalcev in merila, po katerih odločajo, ali je pričanje resnično ali ne.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, informativni pogovor, izjave, verodostojnost, kriterijska vsebinska analiza, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 1607; Downloads: 164
Full text (525,72 KB)