| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Reforme izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji
Reimond Jeršin, Andrej Anžič, 2006, published professional conference contribution

Keywords: policija, policisti, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje, programi
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 94; Downloads: 1
.pdf Full text (369,22 KB)

2.
Oskrbovalne verige znanja : smernice za zeleni in digitalni prehod
Matevž Obrecht, Tina Cvahte Ojsteršek, Mateja Čuček, Martin Fale, Milena Kajba, Polona Vičič, Lazar Pavić, Bojana Slomšek Šlamberger, 2024

Abstract: Znanstvena monografija zajema najsodobnejše ugotovitve s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije in njihovo aplikacijo na področje managementa v logistiki in oskrbovalnih verigah. Teoretični del monografije odpirajo poglavja, ki se nanašajo na pojasnitev osnovnih pojmov s področja trajnostnega razvoja, kot so cilji trajnostnega razvoja, okoljska politika, trajnostna proizvodnja in potrošnja, delitvena ekonomija, koncept odrasti in ekonomija blaginje. V nadaljevanju so predstavljeni najsodobnejši trendi s področja trajnosti in povezovanja področij digitalizacije s poudarkom na tem, kaj je aktualno in kaj mlajše generacije vidijo kot priložnosti za prioritetni razvoj. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo kompetenčnih modelov s področja trajnosti in digitalizacije ter s predstavitvijo vseživljenjskega učenja kot rešitve za hitrejše pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije, saj je zaznano pomanjkanje teh znanj pri posameznikih, ki so končali formalno izobrazbo v času, ko sta trajnost in digitalizacija predstavljali obrobni tematiki in še nista bili tako vpeti v izobraževanje in prioritete logistike in oskrbovalnih verig. Raziskovalni del monografije se začne s predstavitvijo vključenosti trajnostnega razvija v obstoječi zakonodajni okvir. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati vključenosti trajnostnih in digitalnih kompetenc v slovenske visokošolske programe in analiza prekrivanja le teh. Ključni raziskovalni del pa predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, ki se nanašajo na identifikacijo nujno potrebnih znanj, spretnosti in veščin s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije v logistiki in oskrbovalnih verig, za nemoten hkratni zeleni in digitalni prehod v družbo 5.0. ter razlike v ključnih prioritetnih področjih, ki jih zaznavamo med gospodarstvom, mladimi in akademiki.
Keywords: trajnostni razvoj, digitalizacija, oskrbovalne verige, vseživljenjsko učenje, zeleni in digitalni prehod
Published in DKUM: 25.03.2024; Views: 212; Downloads: 44
.pdf Full text (5,18 MB)
This document has many files! More...

3.
Motivacija vzgojitelja za lasten profesionalni razvoj : diplomsko delo
Iva Kurelac, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Motivacija vzgojitelja za lasten profesionalni razvoj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo iz ustrezne strokovne literature, po različnih avtorjih povzeli, kaj je motivacija, kako se deli, teorije motivacije, kaj je vseživljenjsko učenje ter kaj je profesionalni razvoj, njegova načela, faze in vidike. Poglobili smo se tudi v povezavo motivacije in profesionalnega razvoja pri vzgojiteljih ter kako pomembno je vključevati profesionalni razvoj in nova znanja v prakso in delo z otroki. V empiričnem delu smo raziskali, kaj vzgojitelje v slovenskih vrtcih najbolj motivira pri njihovem delu, kako se profesionalno razvijajo, kolikokrat se udeležujejo različnih izobraževanj in drugih strokovnih izpopolnjevanj ter kako je motivacija povezana s samim profesionalnim razvojem vzgojiteljev. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultate smo prikazali s pomočjo tabel, iz katerih smo ugotovili, da se vzgojitelji profesionalno razvijajo in da novo znanje tudi vpeljujejo v svoje delo. Najbolj je bilo to vidno pri vzgojiteljih, ki so notranje motivirani za delo, ki ga opravljajo.
Keywords: motivacija, napredovanje, profesionalni razvoj, vseživljenjsko učenje, vzgojitelji
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 571; Downloads: 120
.pdf Full text (2,40 MB)

4.
Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorju
Nikita Holc, 2021, master's thesis

Abstract: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Keywords: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 1079; Downloads: 102
.pdf Full text (1,61 MB)

5.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, master's thesis

Abstract: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Keywords: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 11.03.2021; Views: 1208; Downloads: 372
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja
Maša Štaleker, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Keywords: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1186; Downloads: 166
.pdf Full text (864,87 KB)

7.
Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologije
Darja Kopitar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije. Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.
Keywords: demografsko staranje, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija, starejši, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 16.01.2020; Views: 1606; Downloads: 221
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju v Sloveniji
Nina Jug, 2019, master's thesis

Abstract: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem. Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja. Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj. Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Keywords: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1092; Downloads: 264
.pdf Full text (1,69 MB)

9.
Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regije
Violeta Bahat Kmetič, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije. Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092). Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Keywords: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1739; Downloads: 267
.pdf Full text (1,85 MB)

10.
Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev
Jasmina Vandur, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Keywords: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 1579; Downloads: 197
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 1.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica