Search the digital library catalog

Abstract: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Keywords: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 100; Downloads: 27
Full text (1,79 MB)

Abstract: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Keywords: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 183; Downloads: 42
Full text (350,79 KB)

Abstract: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov. Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave. Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Keywords: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 227; Downloads: 51
Full text (2,48 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je pripraviti naravoslovno učno pot za predšolske otroke v neposredni bližini vrtca Poljčane. Otroci na učni poti s pomočjo skrivnostnega bitja po imenu Poljčanko spoznavajo naravno in kulturno dediščino kraja Poljčane. Poljčanko otrokom po celotni poti pušča namige in naloge, ki jih ti nato opravljajo na določenih postajah. Sodelovala je najstarejša skupina otrok vrtca Poljčane. V teoretičnem delu so predstavljeni področje naravoslovja pri predšolskih otrocih, vpliv staršev in pedagoških delavcev na otrokovo učenje naravoslovja, značilnosti učnih poti v različnih okoljih in dosedanje raziskave, ki proučujejo vpliv naravoslovnih učnih poti na otrokov celostni razvoj. Predstavljeni so kraj Poljčane in dosedanje učne poti v tem kraju. V praktičnem delu je na začetku predstavljena pripravljena naravoslovna učna pot, kasneje pa sta podrobneje opisani njena izvedba in evalvacija. Otroci, stari 5–6 let, že imajo določeno znanje o rastlinah, živalih in ostalih naravoslovnih vsebinah, ki se povezujejo z učno potjo. Ključnega pomena pa je, da skozi učno pot to znanje utrjujejo ter hkrati na zanimiv in ustvarjalen način pridobivajo novo.
Keywords: naravoslovje, predšolski otrok, raziskovanje, učna pot, vrtec
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 148; Downloads: 29
Full text (8,31 MB)

Abstract: Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev imajo pri svojem delu veliko svobode. Prav to jim omogoča izvajanje predšolske vzgoje na zelo različne načine. Ne glede na to, kaj bodo izvajali in na kakšen način, pa morajo svoje dejavnosti ustrezno načrtovati. Naša magistrska naloga se nanaša prav na načrtovanje dejavnosti in iz tega izhajajočih učnih priprav. Cilji zaključnega dela so spoznati načine načrtovanja dejavnosti v vrtcu, ugotoviti, katere so najpogosteje načrtovane oblike priprav, preveriti, katere elemente vsebujejo dnevne priprave vzgojiteljev in njihovih pomočnikov, ter kako pogosto se ti pojavljajo v njihovih učnih pripravah. V povezavi s tem smo izvedli raziskavo, v izhodiščni del katere smo vključili 403 in v dopolnitveni 327 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz naključno izbranih javnih vrtcev. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju dejavnosti nekoliko več kot polovica vzgojiteljev in pomočnikov kljub možnosti uporabe različnih spletnih in računalniških programov za pisanje priprav poslužuje obrazcev za načrtovanje, same priprave pa jih večina piše v fizični obliki. Rezultati prav tako kažejo, da so najpogostejši element v učnih pripravah vzgojiteljev in pomočnikov poleg teme in področja dejavnosti globalni cilji, ki jih več kot polovica oblikuje samostojno v kombinaciji s povzemanjem iz Kurikuluma za vrtce, pri čemer jih pogosteje povzemajo iz Kurikuluma.
Keywords: elementi učne priprave, javni vrtec, načrtovanje dejavnosti, procesna raven, učni načrt
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 227; Downloads: 49
Full text (2,41 MB)