| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Vpliv ekonomske priključne gredi na porabo goriva pri delu z vrtavkasto brano
Klemen Konečnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zorana zemlja ni dovolj zdrobljena in poravnana, da bi bila primerna za setev, zato jo moramo dopolnilno obdelati. Uporaba vrtavkaste brane je najbolj razširjena metoda za dopolnilno obdelavo tal. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako obdelati določeno površino, da bomo za to porabili čim manj goriva in časa. Zanimalo nas je, kako na porabo goriva vpliva število vrtljajev motorja in priključne gredi. Primerjali smo porabo goriva pri dopolnilni obdelavi tal na jeseni in na spomladi zoranih njivah. Za poskus smo uporabili traktor Case-IH JX90 in vrtavkasto brano VOGEL NOOT Terramat L 250. Povprečna poraba pri brananju na jeseni zorani njivi pri nazivnih vrtljajih motorja 2199 min-1 je znašala 10,7 l/ha, pri vrtljajih motorja 1715 min-1 pa 7,9 l/ha. Na spomladi zorani njivi je znašala poraba pri 2199 min-1 9,5 l/ha, pri 1715 min-1 pa 8,7 l/ha. V obeh primerih je bila hitrost vrtenja priključne gredi 540 min-1. Z gotovostjo lahko trdimo, da je uporaba ekonomske priključne gredi smiselna in ekonomsko upravičena.
Keywords: Obdelava tal, vrtavkasta brana, ekonomska priključna gred, poraba goriva.
Published: 11.10.2013; Views: 1605; Downloads: 110
.pdf Full text (1,40 MB)

3.
Primerjava porabe časa in goriva pri uporabi različnih strojev za pripravo tal
Mitja Guzelj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2010 smo na katedri za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poizkus v katerem smo primerjali predsetveno obdelavo nekoč in danes. V poskusu smo uporabili tri različne priključke (predsetvenik, krožna brana in vrtavkasta brana) v štirih ponovitvah. Hoteli smo dokazati, da je možno prihraniti čas in gorivo ter s tem tudi denar ob uporabi novejše kmetijske mehanizacije. Poskus se je izvajal na njivi v Orehovcih pri Gornji Radgoni. Površina Gerka-njive je bila 19530 m2, njiva je bila razdeljena na dvanajst parcel, površina posamezne parcele pa je zavzemala 1627,5 m2. Po statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da je najvarčnejša in najbolj ekonomična vrtavkasta brana.
Keywords: Predsetvenik, Vrtavkasta brana, Krožna brana, Poraba časa, poraba goriva
Published: 02.02.2011; Views: 2593; Downloads: 214
.pdf Full text (875,87 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica