1. Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča : diplomsko deloEva Potočnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Otroci iz Vrtca Zarja Celje vrtnarijo in spoznavajo zelišča« je bilo zasnovano z namenom, da otroci spoznajo zelišča, njihovo uporabo in gojenje. Diplomsko delo je strukturirano v teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter integracijo vrta in vrtnarjenja v učni načrt, skupaj z vlogo vzgojitelja. Predstavili smo povezanost otrok z naravo, razvoj odgovornega odnosa do nje in opisali zelišča, ki so jih spoznavali otroci. V praktičnem delu smo se osredotočili na izkustveno učenje in izvedli projekt, ki je trajal en mesec in pri katerem so otroci ves čas aktivno sodelovali, opazovali in preko svojih lastnih izkušenj spoznavali zelišča. Skozi celoten projekt nas je spremljala ročna lutka, ki je otrokom uspešno pričarala zanimivo zeliščno potovanje. Zastavljala jim je vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter jih s tem spodbudila h kreiranju lastnih zamisli in raziskovalnemu razmišljanju. Ugotovili smo, da je izkustveno učenje, pri katerem je otrok ves čas aktivno ključen, pripomoglo k temu, da so otroci postali bolj sodelovalni, sproščeni, komunikativni, pri aktivnostih pa so kazali višji nivo motivacije in veselja kot sicer.
Keywords: predšolski otrok, izkustveno učenje, narava, vrt, zelišča.
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 453; Downloads: 81
 Full text (3,62 MB) |
2. Pomen izkušnje predšolskih otrok na Velikonočni dogodivščini v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru : diplomsko deloNika Erjavec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen.
Keywords: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt
Published in DKUM: 23.06.2023; Views: 621; Downloads: 98
Full text (1,19 MB) |
3. Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko deloEma Ileršič, 2022, master's thesis Abstract: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Keywords: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 499; Downloads: 62
Full text (4,04 MB) |
4. Vklučevanje šolskega vrta v kontekst izvedbe pouka spoznavanja okolja na področju Spodnjega PodravjaAleksandra Petek, 2022, master's thesis Abstract: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja.
Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja.
Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Keywords: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Published in DKUM: 21.02.2022; Views: 945; Downloads: 109
Full text (6,45 MB) |
5. Oblikovanje multifunkcionalnega stojala za gojenje zelišč v stanovanju : magistrsko deloMonika Hudournik, 2022, master's thesis Abstract: Ljudje se vedno bolj zavedajo prednosti sveže in naravno pridelane hrane, ki jo je vedno težje najti. Tudi zelišča, ki jih uporabljamo skozi celo leto. Veliko ljudi želi gojiti zelišča v stanovanju, vendar imajo velikokrat premalo prostora in neprimerne pogoje za gojenje ter premalo časa in znanja za vzgojo rastlin. Z razvojem izdelka, osredotočenim na uporabnika, ki je potekal skozi faze metode design thinking, smo oblikovali multifunkcionalni sobni vrtiček z ambientalno lučjo. Ta bo omogočal enostavno gojenje več zelišč na majhnem prostoru in v stanovanje prinesel košček narave, ob katerem se bo uporabnik lahko sprostil.
Keywords: produktno oblikovanje, design thinking, notranji vrt, zelišča, multifunkcionalnost, modularnost
Published in DKUM: 26.01.2022; Views: 894; Downloads: 98
Full text (5,93 MB) |
6. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varniceElin Kamenšek Krajnc, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Keywords: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 871; Downloads: 123
Full text (1,81 MB) |
7. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega VrhaNejc Lazar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Keywords: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 1140; Downloads: 107
Full text (671,83 KB) |
8. Naveza ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s ponudbo športnega turizma in rekreacije v destenaciji maribor - pohorjeJaka Klemenčič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Turizem najpogosteje povezujemo s potovanji, kulturo in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. S kombinacijo turizma in športa se razvija ena najhitreje rastočih zvrsti turizma – športni turizem. Ta se osredotoča na doživljanje športne ponudbe v destinaciji.
V raziskavi smo se osredotočili na ponudbo športno-rekreativnega turizma v Mariboru in okolici, opredelili njegovo vlogo in s predlogi skušali povezati športni turizem in Botanični vrt Univerze v Mariboru ter privabiti potencialne turiste.
Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je s pomočjo športno-rekreativnega turizma, s pomočjo športnih ustanov in prireditev mogoče tržiti Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Keywords: športni turizem, destinacija, športna ponudba, Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Published in DKUM: 25.03.2021; Views: 1183; Downloads: 85
Full text (609,26 KB) |
9. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoruBarbara Zakocs, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Keywords: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1032; Downloads: 148
Full text (2,04 MB) |
10. Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboruKsenija Grašič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane.
Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Keywords: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 1158; Downloads: 73
Full text (1,67 MB) |
