1. Stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli : magistrsko deloMarina Bukovec, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo splošno socialno sprejetost nadarjenih učencev, socialno dinamiko in interakcije med nadarjenimi ter nenadarjenimi učenci, percepcijo in vedenje vrstnikov do nadarjenih učencev ter kakšno vlogo pripisujejo sebi kot učitelju pri socialni sprejetosti nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili koncept nadarjenosti in razvoj nadarjenih učencev, nadaljevali pa smo s konstruktom socialne sprejetosti nadarjenih učencev, v kar je bilo osredinjeno tudi naše raziskovanje. V empiričnem delu smo predstavili odgovore učiteljev, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. V raziskavi je skupno sodelovalo 111 učiteljev, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji menijo, da so nadarjeni učenci v skupini vrstnikov dobro sprejeti ter ne opažajo razlik v socialni sprejetosti nadarjenih učencev glede na spol. Menijo, da med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci prevladujejo pozitivni medsebojni odnosi in interakcije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje pa je bila, da socialna sprejetost učiteljem predstavlja konstrukt, na katerega lahko vplivajo in ga poskušajo izboljšati.
Keywords: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, odnosi z vrstniki, osnovna šola, stališča učiteljev
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 34
 Full text (1,21 MB) |
2. Vpliv družbe na zlorabo drog posameznika : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Šubic, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je objasniti kakšen vpliv ima družba, na vpliv zlorabo drog posameznika. Predvsem sem se skoncentriral na vpliv družbe, katero si posameznik izbere sam, oziroma na družbo njegovih vrstnikov, posvetil pa sem se tudi na vpliv družine, ter okolja v katerem je posameznik odraščal. Navkljub vsem znanjem ter obveščanjem o učinku drog, predvsem mladostniki še vedno v velikem številu uporabljajo prepovedane droge, predvsem zaradi vpliva družbe, ter njenih dejavnikov. Pri tem imajo velik vpliv družbeni pritiski, saj se njihove vrednote vrtijo okoli njih, veliko posameznikov uživa prepovedane droge, da bi pred njihovimi vrstniki, oziroma družbo izpadli »kul«.
V teoretičnem delu sem se dotaknil mladostnikov, ter vpliva družbe na njihov razvoj. V nadaljevanju so opisane lastnosti droge, oziroma kaj droge pravzaprav so , ter kaj pravzaprav posameznika privlači, oziroma kakšen je njegov namen uživanja prepovedanih drog. Razložil sem znake odvisnosti in se skoncentriral tudi na programe zdravljenja zasvojenosti ter vsesplošne pomoči odvisnikom in s tem poskušal razbiti stigmo, da se odvisnikom, ne da pomagati. V eperičnem delu sem imel za bolj podrobno analizo obravnavanje tematike in raziskovalni vprašanji, pogovor z strokovnjakom ter s posameznikom, kateri je na lastni koži izkusil zlorabo drog ter posledice le teh, z mano je delil svoje izkušnje, oziroma zgodbe, katere so ga pripeljale do odvisnosti. Njegova izkušnja mi je razširila moja obzorja razumevanja posledic, razlogov, o zasvojenosti z drogo ter vpogled v njihove težave. Na koncu sem napisal razpravo, ki temelji na teoriji in na mnenjih intervjujancev. V zaključku je podana kritika na diplomsko nalogo.
Keywords: droge, družba, vrstniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (733,52 KB) |
3. Zaznana opora učiteljev in vrstnikov ter učna zavzetost učencev priseljencev : magistrsko deloEnite Bajraj, 2024, master's thesis Abstract: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin.
Keywords: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 162; Downloads: 34
Full text (2,08 MB) |
4. Medvrstniško nasilje v kibernetskem prostoru in odzivanje nanj v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTaja Mihelčič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Nasilje je pojav, ki je med ljudmi prisoten že od samega začetka našega obstoja. Socialna omrežja na spletu so trenutno zelo priljubljena, še toliko bolj med mladostniki in njihovimi vrstniki. To je spremenilo nasilje, ustvarile so se priložnosti za zakrivanje identitete pri izvajanju ustrahovanja, ki je daleč od skritega. Rdeča nit diplomskega dela teče okoli nasilja v kibernetskem prostoru. V teoretičnih izhodiščih opisuje nasilje na splošno, razloži njegov začetek, prikaže glavne akterje in predstavi soočanje z nasiljem med vrstniki. Nato sledi samo bistvo, ki sloni okoli celotnega dogajanja v kibernetskem prostoru. Tu so opisani kibernetski prostor in vrste nasilja, ki se odvijajo v njem. Primerjana sta tudi oba prostora in opisani so načini prepoznave nasilja. Cilj diplomskega dela je opredeliti značilnosti in oblike medvrstniškega nasilja v kibernetskem prostoru, ugotoviti razloge, kdo in kako se ukvarja s problematiko ter identificirati načine zajezitve. Za zaključek pa so kontaktirane pristojne organizacije v Sloveniji. Od štirih organizacij, Tom Telefon, SOS telefon, Safe.si in #tosemjaz, je bil prejet odziv le Safe.si in portala #tosemjaz. Z njima je bil opravljen intervju. Ugotovitve intervjuja so, da ne ena ne druga organizacija nima neposrednega stika z medvrstniškim nasiljem v kibernetskem prostoru. Z njim se soočajo le v mejah svojih zmožnosti, ostale primere posredujejo drugim pristojnim organizacijam. V zaključku diplomskega dela je strnjena vsebina teoretičnih dognanj in vsebina empiričnega dela, odgovorjena so zastavljena raziskovana vprašanja in povzete ugotovitve iz ciljev, ki so bili zadani v začetku.
Keywords: nasilje, vrstniki, socialna omrežja, organizacije za pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 703; Downloads: 109
Full text (718,00 KB) |
5. Dejavniki, ki vplivajo na obiskovanje glasbene šole.Vesna Doblekar, 2022, master's thesis Abstract: Glasba vpliva na telesni in duševni razvoj človeka že v prenatalnem obdobju in prvih letih življenja. V tem obdobju je najpogostejša glasbena aktivnost poslušanje, kasneje pa tudi petje, zato v zgodnjem otroštvu skušamo otrokom omogočiti čim pogostejši stik z glasbo, ki hkrati omogoča razvoj občutljivosti do glasbe. Številne znanstvene raziskave so pokazale pozitiven vpliv glasbene vzgoje v okviru otrokovega celostnega razvoja. Pri tem na glasbeni razvoj, poleg dednih potencialov, vplivajo različni dejavniki. Obiskovanje glasbene šole, v katerih je poudarjen glasbeni razvoj, je tako odvisen od družine, vrstnikov, učiteljev in okolja, v katerem otrok odrašča. V sklopu magistrskega dela smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli preučiti razloge staršev za vpis otrok v glasbeno šolo, odkriti dejavnike, ki so v največji meri vplivali na odločitev učencev pri izbiri določenega instrumenta, in odnos učencev do obiskovanja glasbene šole.
Keywords: glasbena šola, družina, okolje, vrstniki, učitelji glasbenih šol
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 673; Downloads: 79
Full text (904,52 KB) |
6. Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah : magistrsko deloMateja Napret, 2021, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Keywords: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 1434; Downloads: 190
Full text (2,23 MB) |
7. Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drogBarbara Erjavec, 2019, master's thesis Abstract: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani.
V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog.
Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog.
Keywords: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1475; Downloads: 250
Full text (1007,43 KB) |
8. Povezanost aerobne vzdržljivosti in telesne samopodobe pri dečkih starih od 10 do 12 letIvo Perko, 2019, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bilo ugotoviti ali obstaja povezanost med aerobno vzdržljivostjo in telesno samopodobo pri dečkih starih od 10-12 let. V raziskavi je sodelovalo 218 otrok 2. triletja osnovnih šol Severovzhodnega dela Slovenije. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Mala Nedelja, OŠ Šentilj, OŠ Podčetrtek, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše in OŠ Rogaška Slatina. Meritve aerobne vzdržljivosti so bile izmerjene s pomočjo Beep testa, podatke o telesni samopodobi dečkov starih od 10-12 let, pa smo dobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, katere smo razdelili med učence v razredu. Starši otrok so bili s tem seznanjeni in so testiranje s podpisom tudi dovolili. Za preverjanje razlik med skupinami nizko, srednje in visoko vzdržljivih merjencev v parametrih telesne samopodobe, smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Rezultati so pokazali, da dečki z nizko aerobno vzdržljivostjo vrednotijo precej nižje telesno samopodobo, kot tisti dečki, ki so visoko aerobno vzdržljivi. Prav tako vrednotijo nižje telesno samopodobo dečki s srednjo ravnjo vzdržljivosti, kot dečki z visoko ravnjo vzdržljivosti. Obstajajo tudi statistično značilne razlike med srednje in visoko vzdržljivimi dečki, kjer prav tako vrednotijo višje telesno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike tudi v dojemanju splošne samopodobe, vzdržljivosti, športnih kompetenc, telesnega videza, ki so pomembni parametri telesne samopodobe. Najvišje vrednotijo vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in splošno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Le pri kategoriji vrednotenja telesne moči ne obstajajo statistično značilne razlike med skupinami merjencev z nizko, srednje in visoko vzdržljivostjo, saj so jo vsi merjenci ovrednotili zelo podobno. Iz rezultatov lahko torej razberemo, da je aerobna vzdržljivost močno povezana s telesno samopodobo merjencev, saj imajo višjo samopodobo prav tisti merjenci z višjo vzdržljivostjo.
Keywords: tek na intervale, samospoštovanje, vrstniki, gibalne sposobnosti
Published in DKUM: 08.11.2019; Views: 1195; Downloads: 105
Full text (950,40 KB) |
9. Vrstniško nasilje v srednjih šolah na gorenjskem : magistrsko deloAmadeja Teraž, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja raziskavo o razširjenosti vrstniškega nasilja v srednjih šolah na Gorenjskem. Za ugotavljanje slednjega smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, ki so temelj našega dela. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Prvi del vključuje uvod, opredelitev vrstniškega nasilja, njegove pojavne oblike, udeležence v vrstniškem nasilju, vpliv šole na pojav in vlogo policije pri preprečevanju vrstniškega nasilja ter na koncu še raziskave iz domačega in tujega okolja. V drugem delu so predstavljeni opis vzorca in vprašalnika, raziskovalni del ter pridobljeni rezultati s pomočjo statističnih analiz. V analizo je bilo tako vključenih 127 srednješolcev in srednješolk iz različnih srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij na območju Gorenjske, ki so prostovoljno in v celoti izpolnili anketo.
Rezultati raziskave so nam podali zanimivo in obenem tudi skrb vzbujajočo sliko o razširjenosti vrstniškega nasilja na sončni strani Alp. Čeprav iz vsega sveta poročajo o porastu nasilja med mladimi (najnovejše raziskave namreč kažejo, da je trpinčen ali ustrahovan vsak tretji najstnik), smo z našo raziskavo ugotovili, da je na Gorenjskem žrtev nasilja s strani sovrstnikov celo vsak drugi (55,1 %) srednješolec oziroma srednješolka. Na tej točki se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi se nasilje med mladimi v bodoče zmanjšalo? Možnosti je seveda veliko: od poostrenih pravil, tesnejšega stika s starši, individualnega dela s problematičnimi najstniki do ozaveščanja mladih o nasilju in soočanju z njim. Kateri izmed pristopov je pravi, seveda predstavlja izziv za vse, ki so vključeni v izobraževalni sistem, vendar je dolžnost pedagoških delavcev in tudi nas, bodočih policistov oziroma kriminalistov, da jim zagotovimo varno okolje, kjer se bodo lahko nemoteno razvijali in s tem zrasli v zdrave odrasle osebnosti.
Keywords: magistrska dela, nasilje, povzročitelji, preprečevanje, raziskave, šola, vrstniki, žrtve
Published in DKUM: 21.06.2019; Views: 1177; Downloads: 123
Full text (1,37 MB) |
10. Nasilje in predšolski otrociTanja Nahberger, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje pri predšolskih otrocih ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
O nasilju dandanes govori vse več ljudi. Najverjetneje ravno zato, ker je danes v naših življenjih prisotnega več nasilja kot nekoč. Zavedati se moramo, da se že najmlajši otroci srečujejo z različnimi vrstami nasilja, kar lahko močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj in življenje. Pomembno pa je tudi, da se nasilja zavedamo ter ga poskušamo čim bolj preprečevati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli raziskati, kaj je nasilje ter katere vrste nasilja poznamo. Vsako izmed vrst nasilja smo na kratko predstavili. Ker se po našem mnenju največ nasilja v predšolskem obdobju dogaja ravno v otrokovi družini, smo raziskali tudi to poglavje, in sicer z vidika prepoznavanja otroka, ki je žrtev nasilja v družini, predstavili pa smo tudi načine, kako tem otrokom pomagati. Raziskali smo, kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje oziroma so lahko povod za takšno vedenje, npr. mediji, vrstniki ipd.
V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako nasilje ocenjujejo starši predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na tem, kako starši ocenjujejo nasilje oziroma kaj po njihovem mnenju nasilje sploh je. Povprašali smo jih tudi o tem, ali svojim otrokom dopuščajo gledanje nasilnih vsebin ter ali se z njimi pogovarjajo o nasilju. Želeli smo ugotoviti, kakšna je povezava med (ne)nasilnim vedenjem predšolskih otrok in izobrazbo njihovih staršev ter ali obstajajo razlike v vedenju predšolskih otrok glede na izobrazbo njihovih staršev. Raziskali smo tudi, kaj po mnenju staršev najbolj vpliva na nasilno vedenje otrok: mediji, vrstniki ali družina. Menimo, da je mnenje staršev glede nasilja in njegovega preprečevanja izredno pomembno, saj so predšolski otroci večinoma odvisni od njih ter njihovih ravnanj in mnenj.
Keywords: Nasilje, predšolski otrok, starši predšolskega otroka, mediji, vrstniki, družina s predšolskim otrokom.
Published in DKUM: 03.12.2018; Views: 1363; Downloads: 225
Full text (1,89 MB) |
