1. Vrstna, funkcionalna in filogenetska pestrost plena treh vrst sovNuša Vinko, 2024, master's thesis Abstract: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Keywords: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 352; Downloads: 33
 Full text (1,93 MB) |
2. |
3. Preferenca govnačev (coleoptera: polyphaga: scarabaeoidea) do različnih vrst iztrebkovTjaša Mlakar, 2021, master's thesis Abstract: Hrošči govnači naseljujejo vse zoogeografske regije sveta. Največje število vrst najdemo v tropskih predelih in savanah. V Evropi se vrstna pestrost in pomembnost posameznih družin po regijah razlikuje. So koprofagne žuželke, večinoma oportunisti, ki se prehranjujejo z različnimi iztrebki brez večje diskriminacije, medtem ko nekatere vrste kažejo nagnjenost k prehranjevanju z iztrebki določenih skupin vretenčarjev. Govnači iztrebke pojedo, prenesejo v nižje dele prsti ali pa na druga mesta. Hranijo se s tekočo ali deloma tekočo hrano katere vonj zaznavajo s pomočjo posameznih olfaktornih celic, ki so nameščene na antenah. Pri odlaganju jajc govnači uporabljajo tri osnovne strategije, ki vplivajo na vrsto ekoloških procesov. Raziskavo smo delali na območju Kozjaka, kjer smo s pomočjo talnih pasti primerjali privlačnost treh različnih vrst iztrebkov (kravjih, ovčjih in pasjih), vpliv bližine pašnika na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter primerjali vrstno sestavo govnačev v iztrebkih rastlinojedov in mesojedov. Na obeh lokacijah smo ulovili 270 osebkov, ki pripadajo 18 vrstam govnačev. Ugotovili smo, da ima bližina pašnika določen vpliv na številčnost in vrstno pestrost govnačev, ki pa sta bili največji v ovčjih iztrebkih, sledijo jim pasji in kravji.
Keywords: govnači, Scarabaeoidea, koprofagija, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 851; Downloads: 31
Full text (1,50 MB) |
4. Vrstna pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parkuKarmen Jazbinšek, 2019, master's thesis Abstract: Koprofagne žuželke, med katere spadajo tudi govnači, predstavljajo pomemben člen v dekompoziciji iztrebkov pašne živine. Nerazkrojeni iztrebki namreč zmanjšujejo aktivno površino pašnika. Za govnače iztrebki predstavljajo vir hrane in substrat za ovipozicijo ter razvoj ličink. Zaradi hitrega spreminjanja habitatov, fragmentacije gozda in ostale človekove dejavnosti pa je ogrožena številčnost in vrstna pestrost govnačev.
Raziskava je potekala na območju Kozjanskega regijskega parka, za katerega je značilna heterogena struktura habitatov z različnimi deleži kmetijskih in gozdnih površin. Namen raziskave je bil, da preverimo vrstno pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parku. Prav tako smo ugotavljali vpliv deleža gozdne površine na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter preferenco različnih vrst govnačev do iztrebkov izbranih vrst herbivorov. Hrošče smo ulovili s talnimi pastmi, za vabo pa uporabili iztrebke različnih vrst živali, vodnega bivola, krave, koze in konja.
Skupno smo ujeli 1068 osebkov, ki pripadajo 23 vrstam. Ugotovili smo, da obstaja razlika v abundanci govnačev glede na delež gozdne površine na območju vzorčenja, in sicer se abundanca govnačev povečuje s povečevanjem deleža gozda na izbranih območjih. Delež gozdne površine na diverziteto ni imel vpliva. Prav tako smo ugotovili, da govnači kažejo največjo preferenco do iztrebkov vodnega bivola in krave, sledita jima koza in konj.
Keywords: govnači, Coleoptera, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference, izbira habitata, sezonsko pojavljanje.
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1670; Downloads: 78
Full text (2,52 MB) |
5. Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini GoričkegaIgor Paušič, 2017, doctoral dissertation Abstract: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Keywords: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Published in DKUM: 16.03.2017; Views: 2592; Downloads: 256
Full text (6,84 MB) |
6. SPREMEMBE FLORISTIČNE SESTAVE SUHIH TRAVIŠČ DESET LET PO VSTOPU V EU – PRIMER KRAJINSKEGA PARKA GORIČKOStanko Čerpnjak, 2016, master's thesis Abstract: Krajinski park Goričko predstavlja posebnost v okviru ekstenzivne kulturne krajine podeželja Slovenije. Kot območje z najnižjo letno povprečno količino padavin v Sloveniji in območje z revno suho, ponekod pa tudi zelo kislo podlago, predstavlja svojstven botanični relikt v tem delu Evrope. Zaradi odsotnosti industrije in velike razdrobljenosti parcel je tukaj vse do začetka 21. stoletja prevladovala ekstenzivna pridelava in obdelava tal, ki je temeljila na ekstenzivni živinoreji. Po vstopu Slovenije v EU in s pridobitvijo kmetijskih subvencij pa se je stanje spremenilo. Upanje je dajal na novo ustanovljen KPG (2003), ki pa ni v celoti upravičil pričakovanj.
Raziskovanje je potekalo na dveh podobmočjih na severovzhodu Goričkega. Prvo je bilo podobmočje (zahodno območje) Čepincev in dela Markovcev, kjer sem v letu 2003/2004 in v letu 2013/2014 popisal 86 poligonov suhih travišč. Drugo podobmočje (vzhodno območje) pa je bilo področje Budincev in Dolencev. Tukaj sem v letu 2003/2004 in v letu 2013/2014 popisal 135 poligonov suhih travišč. Med obema področjema je naravna pregrada v obliki mešanega gozda. Področje je bilo približno veliko 30 km2. Pridobljeni podatki so pokazali, da so bili travniki že v izhodišču različni. Na podlagi drugih podatkov pa je analiza povedala, da je se je na vzhodnem področju sestava travnikov zelo spremenila in kaže drugačno sliko kot pred desetimi leti. Od vseh travnikov na 221 poligonih je ostalo v tradicionalni rabi samo še 82 poligonov (37,1 %). Od tega jih je 20 na zahodnem podobmočju in 62 na vzhodnem podobmočju. 79 poligonov travnikov je intenziviranih (35,7 %), od tega jih je večji del mulčenih, nekaj intenzivno gnojenih. Na zahodnem podobmočju je intenziviranih 38 poligonov, 41 poligonov pa na vzhodnem podobmočju. 45 travnikov je v zaraščanju (20,4 %). Na zahodnem podobmočju je 18 poligonov, 27 poligonov pa na vzhodnem podobmočju. Manjši del poligonov travnikov je spremenjenih v njive, in sicer 11 (5,0 %), od tega 7 poligonov na zahodnem podobmočju in 4 poligoni na vzhodnem podobmočju. Pri tem ponavadi niso celi poligoni spremenjeni v njive. 4 travniki (1,8 %) pa so spremenjeni v pašnike, od tega 2 na zahodnem podobmočju in 2 na vzhodnem podobmočju.
Iz teh podatkov in narejenih analiz vidimo, da je bila kmetijska politika za goričko ekstenzivno kulturno krajino povsem neustrezna in je kot taka povzročila degradacijo ekstenzivne kulturne krajine, povzročila je veliko izgubo najlepših suhih travnikov in posledično tudi izgubo velike pestrosti teh habitatov. V letu 2003/2004 sem na teh poligonih našel 7 vrst iz rdečega seznama na 23 poligonih, leta 2013/2014 pa 6 vrst iz rdečega seznama na 16 poligonih.
Podatki so dovolj reprezentativni, da povsem dokazujejo neustrezno kmetijsko politiko in izgubo kvalitetnih suhih travnikov v tem delu Goričkega.
Keywords: Vrstna pestrost, rastlinske vrste, raba tal, intenziviranje travnikov, rastlinski specialisti.
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 1542; Downloads: 204
Full text (3,72 MB) |
7. Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otokaTamara Karlo, 2015, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Keywords: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Published in DKUM: 15.02.2016; Views: 2239; Downloads: 250
Full text (3,67 MB) |
8. Povezava med morfološko-funkcionalnimi potezami rastlin in lastnostmi tal ekstenzivnih travišč na Rogli (Pohorje)Tina Unuk, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo uporabili funkcionalni pristop, da bi ugotovili povezavo med morfološko-funkcionalnimi potezami (MFP) rastlin in kemijskimi lastnostmi tal. Raziskavo smo opravili na sestojih ekstenzivnih oligotrofnih travišč na območju Rogle (Pohorje, SV Slovenija). Naša raziskava je bila osnovana na 60 vegetacijskih popisih. V popisih smo zabeležili 60 rastlinskih vrst, ki smo jim določili 11 MFP, in sicer nekatere sami na terenu, ostale smo pridobili iz literature. Na 23 popisnih ploskvah smo odvzeli vzorce tal za kemijske analize. V matrike, ki smo jih uporabili za statistične analize, smo uredili 60 vegetacijskih popisov ter podatke o MFP rastlin in 9 okoljskih spremenljivkah (analize tal). V začetku smo med seboj primerjali travišča v okolici tekaških prog ter travišča na smučišču Mašinžaga. Primerjali smo vrstno pestrost in razlike oz. podobnosti izbranih MFP rastlin. V nadaljevanju smo podrobneje analizirali popisne ploskve, na katerih so bili izmerjeni parametri tal, ter skušali ugotoviti vpliv le-teh na izbrane MFP rastlin. Pri primerjavi obeh travnikov smo ugotovili, da se razlikujeta med seboj tako v vrstni pestrosti kot tudi v izbranih MFP rastlin. Ugotovili smo, da so takšni rezultati posledica večje motnje na smučišču Mašinžaga, ki je predvsem rezultat dejavnosti, povezane z zimskimi športi. Da bi nazorneje ponazorili povezavo med floristično sestavo 23 vegetacijskih popisov in merjenimi okoljskimi spremenljivkami oz. med slednjimi ter MFP, smo izvedli dve ločeni multivariatni redundančni analizi (RDA). Slednji sta pokazali značilne razlike v popisih tako v floristični kot tudi funkcionalni sestavi. V nasprotju z našimi pričakovanji smo ugotovili, da se na tleh, slabše založenih s hranili, v povprečju pojavljajo višje rastline. Da je višina rastlin nižja na tleh, ki so bolje založene s hranili, razlagamo z nizkimi vrednostmi za pH tal, saj so rastlini hranila v takem okolju težje dostopna. Podobno razlago lahko iščemo za ugotovitev, da so v razmerah višjih vrednosti pH pa hkrati nižjih vrednosti za fosfor (P), kalij (K) in skupni dušik (N) rastline tudi z višjimi vrednostmi za SLA (specifično listno površino).
Keywords: funkcionalni tipi rastlin, analize tal, volkovja, C-S-R strategije rastlin, vrstna pestrost, multivariatne analize
Published in DKUM: 23.04.2015; Views: 2249; Downloads: 418
Full text (2,07 MB) |
