| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Makroekologija : analiza biodiverzitetnih podatkov
Franc Janžekovič, 2023

Abstract: Makroekologija, analiza biodiverzitetnih podatkov je univerzitetni učbenik, namenjen usvajanju znanja s področja ved o biotski pestrosti. Vsebina obsega vsa področja biodiverzitete, s katero se srečuje sodobna biološka, ekološka in naravovarstvena stroka. Predstavljena je metodologija raziskovanja v biodiverziteti, ki sledi konceptu razdelitve biodiverzitete na tri vidike: na vrstno, funkcionalno in filogenetsko diverziteto. Pri vrstni in funkcionalni diverziteti so predstavljene cenilke bogastva in pestrosti ter metode ocenjevanja vrstnega bogastva. Predstavljen je prostorski koncept diverzitete s cenilkami alfa, beta, gama in zeta diverzitete. Filogenetska diverziteta obsega vsebine filogenetskih rekonstrukcij na morfoloških in genetskih znakih. Predstavljene so cenilke filogenetske pestrosti, taksonomske diverzitete in analiza filogenetskega signala. Vsebina analize ekoloških združb obsega Q in R pristop vrednotenja in izračuna cenilk, s katerimi raziskujemo odnose med združbami. Obravnavani so biodiverzitetni vzorci in procesi v prostoru in času: odnos med diverziteto in velikostjo območja, odnos med diverziteto in geografsko širino, odnos med diverziteto in nadmorsko višino in odziv diverzitete vzdolž ekoloških gradientov. Metodologija morfometričnih analiz vsebuje tradicionalni pristop in pristop z geometrijsko morfometrijo za namen taksonomskih analiz in analiziranja fenotipske plastičnosti. Predstavljene so splošne metodološke vsebine, ki segajo na področje vzorčenja in izvajanju monitoringa, ter vsebina o regresijah in statističnem sklepanju, pomembne za proučevanje biodiverzitete.
Keywords: makroekologija, biodiverziteta, genetska diverziteta, vrstna diverziteta, funkcionalna diverziteta
Published in DKUM: 13.04.2023; Views: 473; Downloads: 135
.pdf Full text (38,83 MB)
This document has many files! More...

2.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Keywords: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Published in DKUM: 15.02.2016; Views: 2089; Downloads: 240
.pdf Full text (3,67 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica