| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BANČNO KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI
Anja Pirc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji imajo fizične osebe, ki želijo kredit najeti v bankah pestro ponudbo, tako glede bank, kot tudi glede kreditov. Zaradi konkurenčnega boja, ki poteka med bankami v Sloveniji, so za kreditojemalce oblikovale različne vrste kreditov, s skupnim ciljem, da se kreditojemalcem čim bolj približajo pri zadovoljevanju njihovih potreb. Banke tako ponujajo kredite po ugodnih obrestnih merah, za različne namene porabe, po različni odplačilni dobi kredita in ostalih posebnih pogojih, ki ločijo banke med sabo in na koncu tudi vplivajo, pri kateri banki bo kreditojemalec najel kredit ter morebiti postal njihov dolgoletni komitent. Kljub prilagajanju bodočim kreditojemalcem, pa banke pri kreditiranju upoštevajo bančne pogoje oziroma pravila in pri tem ne odstopajo od svojih temeljnih pravil, kot so ustrezna kreditna sposobnost, primerno zavarovanje kredita in korektno poslovanje kreditojemalca. Upoštevanje bančnih pravil, banki zagotavljajo večjo verjetnost, da bodo od kreditojemalca dobile kredit povrnjen v točno določenem času, skupaj z obrestmi vred. K izpolnjevanju bančnih pravil jih zavezuje tudi slovenska zakonodaja in Banka Slovenije, kot nadzorni organ bank. Za banke so najpomembnejši stanovanjski krediti, za katere smo opravili tudi podrobno raziskavo in analizo. Upoštevali smo naslednje kriterije: vrsta in višina obrestne mere, ročnost kreditov, oblike zavarovanja kreditov ter EOM. Spoznali smo, kakšen je postopek odobritve stanovanjskega kredita v NLB. Postopek odobritve kredita se v banki vedno začne s prejetjem vloge za odobritev kredita, s strani kreditojemalca. Sledi izračun kreditne sposobnosti kreditojemalca, informativnega izračuna kredita, preverjanjem njegovega preteklega poslavanja z banko in vpogled v informacijski sistem Sisbon. Če ni odstopanj od bančnih pogojev, banka pripravi pogodbe in druge dokumente, ki jih mora kreditojemalec podpisati pred črpanjem kredita, kar je tudi zadnji korak v postopku odobritve kredita.
Keywords: Ključne besede: kredit, kreditiranje fizičnih oseb, bančna kreditna pravila, vrste kreditov, slovenski bančni sistem.
Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 2472; Downloads: 491
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
KREDITNA POLITIKA
Andrej Bogdan, 2011, final seminar paper

Abstract: Kreditna politika bank vsebuje pravila kreditiranja. Banke morajo preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca, določiti stopnjo tveganja in kredit ustrezno zavarovati. To so ključni elementi kreditne politike. Pri preverjanju kreditne sposobnosti se banke zanašajo na zunanje informacije o finančnem položaju potencialnih kreditojemalcev. V pomoč pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca so bankam bonitetne ocene bonitetnih agencij, podatki iz sistema SISBON. Banke lahko kredit poplačajo iz prihodkov kreditojemalca oz. njegovega denarnega toka, iz sredstev bilance stanja ali zastavljenih sredstev (garancij in poroštev), iz osebnega jamstva in poroštva lastnikov ter zavarovanja sklenjenega pri zavarovalnici. V diplomskem seminarju smo predstavili elemente kreditne politike v teoriji ter prikazali javno dostopne podatke o kreditih dveh največjih slovenskih bank. Viri financiranja obeh bank so podobni, pri kreditnem portfelju pa smo zaznali majhne razlike. Razlogi v podobnosti portfelja najverjetneje izhajajo iz dejstva da sta obe banki v opazovanem obdobju bili v večinski lasti države.
Keywords: kreditna politika, vrste kreditov, kreditno tveganje, kreditni portfelj, bonitetna ocena, zavarovanje kredita
Published in DKUM: 14.03.2012; Views: 3892; Downloads: 298
.pdf Full text (658,65 KB)

3.
POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI
Tanja Kranjec, 2011, final seminar paper

Abstract: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Keywords: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Published in DKUM: 24.11.2011; Views: 4470; Downloads: 476
.pdf Full text (390,95 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica