Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Keywords: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2730; Downloads: 405
Full text (1,59 MB)

Abstract: Sistem vročanja, ki je urejen v Zakonu o splošnem upravnem (v nadaljevanju: ZUP), je celovit sistem pravil, ki predvideva rešitve za marsikatero situacijo, do katere bi pri vročanju dokumentov utegnilo priti. Po določbah ZUP se vročajo tisti dokumenti, ki se morajo zaradi začetka teka rokov vročiti osebno, v roke tistemu, komur so namenjeni. Čedalje pogosteje se uporablja tudi vročanje po elektronski poti. Ta način vročanja se na podlagi 87. člena ZUP šteje za osebno vročanje, če so izpolnjeni določeni pogoji. Naslovnik mora namreč imeti varen elektronski predal, kamor mu organ pošlje dokument, ter varen elektronski podpis, ki mora biti za potrebe elektronskega vročanja overjen s kvalificiranim potrdilom. S slednjim naslovnik ob prevzemu dokumenta potrdi svojo identiteto. ZUP ureja tudi številne posebne primere vročanja. Kljub temu pa zaradi raznolikih upravnih postopkov še vedno prihaja do situacij, zaradi katerih se razvijajo težnje po tem, da bi se sedanji sistem vročanja izboljšal. Stremi se predvsem k temu, da bi se sistem vročanja poenostavil in poenotil s posebnimi pravili o vročanju, ki jih določajo drugi zakoni. Takšen poskus izboljšave dosedanje ureditve vročanja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je predvideval nov način vročitve, vročitev z seznanitvijo.
Keywords: ZUP, upravni postopek, osebno vročanje, elektronsko vročanje, vročilnica, novela I, vročanje z seznanitvijo
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 3881; Downloads: 315
Full text (1,24 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava razloge zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v okviru Bruseljske uredbe Ia. Podrobneje sta kot razlog nepriznanja opisana pridržek javnega reda in kršitve načela kontradiktornosti. Delo skozi primere sodne prakse prikazuje odločitve Sodišča EU glede vprašanj, ki so jih nanj naslovila sodišča držav članic v zvezi z zavrnitvenimi razlogi zoper priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe. Predstavljeno je vročanje tujih sodnih odločb in posledice nevročitve, ki predstavljajo razlog za zavrnitev tuje sodne odločbe bodisi z vidika poseganja v javni red države, v kateri se zahteva priznanje tuje sodne odločbe, ali pa zaradi kršitve temeljnih pravic posameznika. Vsakdo ima pravico do sodelovanja v postopku, ki teče zoper njega, prav tako pa mu mora biti dana možnost priprave obrambe, da se lahko uspešno brani pred sodiščem. Poudarjena je omejena razlaga javnega reda in njegovana restriktivna vloga, kot se je izoblikovala tudi v praksi Sodišča EU. Iz diplomskega dela je razvidno, da je klavzula javnega reda zelo omejena in se lahko uporabi samo v izjemnih primerih. Na drugi strani pa je pomembno tudi razmejevanje med javnim redom in načelom kontradiktornosti. Delo tako izpostavlja in analizira prakso Sodiščae EU, ki je v zvezi s temje v podobnih primerih podalo različno razlago na vprašanje glede uporabea ali se lahko uporabijo določbe javnega reda inalikateri drug razlog iz 45. člena BU Ia za zavrnitev tuje sodne odločbe določbe o kontradiktornosti, zaradi česar je lahko obseg razlage obeh razlogov za zavrnitev priznanja oziroma njuno medsebojno razlikovanje v določeni meri nejasno.
Keywords: Tuja sodna odločba, javni red, načelo kontradiktornosti, vročanje, zamudna sodna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, Bruseljska uredba Ia.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1830; Downloads: 179
Full text (395,62 KB)

Abstract: Pošteno celovito elektronsko vročanje je osnova za varno elektronsko poslovanje, kadar pošiljatelj in naslovnik potrebujeta zanesljive dokaze o poteku vročitve. V znanstveni literaturi je bilo izdelanih več predlogov protokolov elektronskega vročanja, vendar ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih s predpisi za elektronsko vročanje v uradnih postopkih in praviloma niso dovolj podrobno definirani, da bi omogočali neposredno implementacijo. Sistematično smo s tehnično-funkcionalnega vidika raziskali predpise za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji in identificirali ter z abstrakcijo konsolidirali zahteve za protokol elektronskega vročanja, skladne s predpisi. S konkretizacijo smo zasnovali protokol elektronskega vročanja, ki nadgrajuje obstoječe protokole in spoznanja tako, da deluje z obstoječo infrastrukturo za prenos elektronske pošte in pri tem zagotavlja značilnosti, ki jih določajo predpisi za elektronsko vročanje. Predlagani protokol smo validirali in empirično potrdili, da je izvedljiv v obliki, kot je bil zasnovan. Odkrili smo zakonitost, ki omejuje protokole z zahtevo po potrdilu o poslanem sporočilu na protokole, ki temeljijo na zaupanja vredni tretji stranki in zasnovali definicijo poštenega odklopljenega protokola za elektronsko vročanje. Po podrobni analizi smo ugotovili, da obstoječi protokoli za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo poštenega odklopljenega elektronskega vročanja, ker dostava potrdila o poslanem sporočilu ni zanesljiva in predlagali enostavno rešitev, ki pomanjkljivost odpravlja.
Keywords: elektronsko vročanje, pošteno vročanje, priporočena elektronska pošta, protokol
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 1895; Downloads: 235
Full text (2,39 MB)

Abstract: Detektiv pomaga stranki, da hitreje in lažje pride do informacij/podatkov, ki jih potrebuje. Večkrat stranke tudi ne morejo ali ne znajo rešiti določenega problema ali ugotoviti dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja na osnovi dokazov, so detektivom v veliko pomoč upravičenja, ki jih lahko pri svojem delu uporabljajo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Dokazi (strokovno detektivsko poročilo, fotografije, posnetki in ostali dokazi), ki jih zberejo detektivi, potem obveljajo na sodiščih, kjer lahko detektivi tudi pričajo. Zelo pomembno je, da detektivi pri svojem delu upoštevajo načelo zakonitosti, kajti opravljanje detektivske dejavnosti lahko pomeni tudi poseg v človekovo zasebnost oziroma njegove pravice in svoboščine. Na podlagi analize virov, sodne prakse in intervjujev je bilo ugotovljeno, da gre pri detektivski dejavnosti pravzaprav za poizvedovalno dejavnost. Kajti pojem poizvedovalna dejavnost se navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje. Največkrat pa se omenja kot delo zasebnih preiskovalcev in detektivov. Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). To pa zaradi tega, ker je detektivska dejavnost regulirana dejavnost, kar pomeni, da je potrebno pred registracijo izpolnjevati določene pogoje. Tako je nesprejemljivo, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. Glede tega je bilo izdanih več nasprotnih mnenj, leta 2007 so to lahko opravljali le detektivi, v mnenju informacijskega pooblaščenca leta 2013 pa kar naenkrat vsi, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost. Ker pa pod poizvedovalno dejavnost spada detektivska dejavnost in pa tudi kontrola bolniških dopustov, lahko zaključimo, da lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). S pridobivanjem osebnih podatkov se namreč ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ni mogoče oziroma ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi predvsem v zvezi z registracijo nekaj spremeniti oz. preprečiti tovrstne registracije.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, naloge, poizvedovanje, nadzor, vročanje, raziskave, magistrska dela
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 2180; Downloads: 334
Full text (815,75 KB)