1. |
2. Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalcaUrška Turk, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev.
Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1.
Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe. Keywords: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo. Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2730; Downloads: 405 Full text (1,59 MB) |
3. Novosti vročanja po ZPP-ETadej Pauman, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi sem primerjal institut vročanja pred uveljavitvijo novele ZPP-E in po tem. Med pisanjem diplomskega dela sem ugotovil, da je zakonodajalec področje vročanja posodobil in uskladil s pravno ureditvijo in sodno prakso. Postopek je s tem postal hitrejši, zanesljivejši in bolj ekonomičen. Pri spremembah se je zakonodajalec zgledoval po tuji pravni ureditvi in sodni praksi višjih sodišč ter postopek prilagodil nedavnim odločitvam ustavnega sodišča. Na področju elektronskega vročanja se je zgledoval predvsem po drugih postopkih s področja kazenskega, upravnega in zemljiškoknjižnega prava, ki vročanje po elektronski poti že urejujejo. Pisanja se vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču, na predlog stranke po detektivu ali izvršitelju in v poštni predal. Sodišče vroči pisanje po elektronski poti, če oseba sporoči, da želi vročanje po tej poti, ali če stranka uporabi elektronsko pot za vložitev svoje vloge. Sodišče pa lahko samo, brez želje naslovnika, določi vročitev po elektronski poti, če izpolni v zakonu določene pogoje. Sodišče ima možnost, da lahko ustno povabi na naslednji narok in posebno vročanje vabil ni potrebno. Prav tako lahko sodišče odredi neposredno vročanje med odvetniki kot obvezno. Poenotena so pravila vročanja za pravne osebe, tudi za odvetnike, notarje in samoupravne lokalne skupnosti. Vročanje odvetnikom se tako izenači z vročanjem pravnim osebam in drugim profesionalnim subjektom. Zakon ni razlikoval med osebno in navadno vročitvijo po varni elektronski poti. Za vsa pisanja, ki so se vročala po varni elektronsko poti, so veljala enaka pravila. S spremembo je zakonodajalec uredil tudi možnost navadnega vročanja po varni elektronski poti. Fizični osebi z neznanim naslovom se vroča tako, da vročevalec pisanja avtomatsko prepošlje na nov naslov, če ga izve. Če to ni mogoče, sodišče poišče naslov v registru ali pozove nasprotno stranko, da sporoči nov naslov, hkrati pa sproži postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča ali poizvedbo pri osebah, ki bi lahko vedele za nov naslov. Keywords: novela ZZP-E, elektronsko vročanje, poštni predal, vročanje odvetniku, osebno in navadno vročanje, vročanje odsotni osebi Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 2749; Downloads: 448 Full text (860,84 KB) |
4. VROČANJE PO ZUP: AKTUALNA UREDITEV IN ANALIZA ZAVRNJENEGA PREDLOGA ZUP-I (2015)Sarah Gumilar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Sistem vročanja, ki je urejen v Zakonu o splošnem upravnem (v nadaljevanju: ZUP), je celovit sistem pravil, ki predvideva rešitve za marsikatero situacijo, do katere bi pri vročanju dokumentov utegnilo priti. Po določbah ZUP se vročajo tisti dokumenti, ki se morajo zaradi začetka teka rokov vročiti osebno, v roke tistemu, komur so namenjeni.
Čedalje pogosteje se uporablja tudi vročanje po elektronski poti. Ta način vročanja se na podlagi 87. člena ZUP šteje za osebno vročanje, če so izpolnjeni določeni pogoji. Naslovnik mora namreč imeti varen elektronski predal, kamor mu organ pošlje dokument, ter varen elektronski podpis, ki mora biti za potrebe elektronskega vročanja overjen s kvalificiranim potrdilom. S slednjim naslovnik ob prevzemu dokumenta potrdi svojo identiteto.
ZUP ureja tudi številne posebne primere vročanja. Kljub temu pa zaradi raznolikih upravnih postopkov še vedno prihaja do situacij, zaradi katerih se razvijajo težnje po tem, da bi se sedanji sistem vročanja izboljšal. Stremi se predvsem k temu, da bi se sistem vročanja poenostavil in poenotil s posebnimi pravili o vročanju, ki jih določajo drugi zakoni. Takšen poskus izboljšave dosedanje ureditve vročanja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je predvideval nov način vročitve, vročitev z seznanitvijo. Keywords: ZUP, upravni postopek, osebno vročanje, elektronsko vročanje, vročilnica, novela I, vročanje z seznanitvijo Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 3881; Downloads: 315 Full text (1,24 MB) |
5. Upnik v zemljiškoknjižnem postopkuMateja Kosirnik, 2016, master's thesis Abstract: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države. Keywords: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2220; Downloads: 343 Full text (1,51 MB) |
6. Razmerje med javnim redom in kontradiktornostjo pri izvršitvah tujih sodnih odločb v Bruseljski uredbi IaKatja Drobnak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razloge zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v okviru Bruseljske uredbe Ia. Podrobneje sta kot razlog nepriznanja opisana pridržek javnega reda in kršitve načela kontradiktornosti. Delo skozi primere sodne prakse prikazuje odločitve Sodišča EU glede vprašanj, ki so jih nanj naslovila sodišča držav članic v zvezi z zavrnitvenimi razlogi zoper priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe. Predstavljeno je vročanje tujih sodnih odločb in posledice nevročitve, ki predstavljajo razlog za zavrnitev tuje sodne odločbe bodisi z vidika poseganja v javni red države, v kateri se zahteva priznanje tuje sodne odločbe, ali pa zaradi kršitve temeljnih pravic posameznika. Vsakdo ima pravico do sodelovanja v postopku, ki teče zoper njega, prav tako pa mu mora biti dana možnost priprave obrambe, da se lahko uspešno brani pred sodiščem. Poudarjena je omejena razlaga javnega reda in njegovana restriktivna vloga, kot se je izoblikovala tudi v praksi Sodišča EU. Iz diplomskega dela je razvidno, da je klavzula javnega reda zelo omejena in se lahko uporabi samo v izjemnih primerih. Na drugi strani pa je pomembno tudi razmejevanje med javnim redom in načelom kontradiktornosti. Delo tako izpostavlja in analizira prakso Sodiščae EU, ki je v zvezi s temje v podobnih primerih podalo različno razlago na vprašanje glede uporabea ali se lahko uporabijo določbe javnega reda inalikateri drug razlog iz 45. člena BU Ia za zavrnitev tuje sodne odločbe določbe o kontradiktornosti, zaradi česar je lahko obseg razlage obeh razlogov za zavrnitev priznanja oziroma njuno medsebojno razlikovanje v določeni meri nejasno. Keywords: Tuja sodna odločba, javni red, načelo kontradiktornosti, vročanje, zamudna sodna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, Bruseljska uredba Ia. Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1830; Downloads: 179 Full text (395,62 KB) |
7. VROČANJE IN PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA V SODNIH POSTOPKIHUrška Kežmah, 2016, doctoral dissertation Abstract: Disertacija obravnava institut vročitve v povezavi s pravico do sodnega varstva v civilnih sodnih postopkih (dostopa do sodišča).
Podrobneje so obravnavani različni sistemi vročanja. Primerjalno pravno so analizirani različni načini vročitve pri čemer je bila posebna pozornost namenjena identifikaciji napak pri vročanju, njihova razvrstitev in možnost konvalidacije.
Za potrebe analize učinkovitosti in pravnih posledic vročitve smo identificirali objekt oz. predmet vročitve. Ugotavljali smo katera pisanja se vročajo in na kakšen način. Za učinkovitost vročitve je bilo treba namreč nujno opredeliti kdo je tisti, ki dejansko vroča. Izhajali smo iz predpostavke, da je vsaka vročitev povezana s stroški na eni strani in časovno komponento (zlasti čas trajanja postopka) na drugi strani.
Učinkovitost sodnega postopka pa se ne meri zgolj v njegovi hitrosti temveč tudi v učinkoviti zaščiti pravic, ki jih zasledujejo stranke med postopkom. Civilni sodni postopek, ki je bil predmet preučevanja, namreč temelji na dveh strankah s praviloma nasprotujočimi si interesi. Zato učinkovit sistem vročanja bistveno pripore k varstvu pravic obeh strank. Učinkovit sistem vročitve pa je tisti, ki omogoča pravilno vročitev pošiljke naslovniku. V zvezi s tem vprašanjem smo obravnavali fikcijo vročitve, ki vzpostavlja domnevo o vročitvi, čeprav pošiljka dejansko ni bila vročena. Ta je posebej problematična, ko gre za čezmejno vročanje, saj fikcija vročitve ne ustreza minimalnim postopkovnim standardom, ki jih za vročanje določajo uredbe EU.
Ugotovili smo, da je vročanje predmet konvencijskega varstva temeljnih pravic po EKČP ter ustavno sodnega varstva ter podrobneje izpostavili pravico do poštenega sojenja in pravico do pravnega sredstva ter z njimi povezane konvencijske pravice.
V okviru čezmejnega vročanja smo preučevali različne sisteme čezmejnega vročanja, ki ga vzpostavljajo mednarodne konvencije, pogodbe in Uredbe EU.
Izpostavili smo prednosti, ki jih omogoča elektronsko vročanje ter napravili analizo pričakovanih prihrankov, ki jih tako vročanje omogoča. Primerjali smo različne sisteme za elektronsko vročanje, pri čemer smo ločili med zaprtimi in odprtimi sistemi za vročanje. Keywords: vročanje, civilno procesno pravo, pravica do sodnega varstva Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 3211; Downloads: 876 Full text (5,26 MB) |
8. ZASNOVA PROTOKOLA ZA POŠTENO ELEKTRONSKO VROČANJE Z ZANESLJIVIM POTRDILOM O POSLANI ELEKTRONSKI POŠILJKIBoštjan Kežmah, 2016, doctoral dissertation Abstract: Pošteno celovito elektronsko vročanje je osnova za varno elektronsko poslovanje, kadar pošiljatelj in naslovnik potrebujeta zanesljive dokaze o poteku vročitve. V znanstveni literaturi je bilo izdelanih več predlogov protokolov elektronskega vročanja, vendar ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih s predpisi za elektronsko vročanje v uradnih postopkih in praviloma niso dovolj podrobno definirani, da bi omogočali neposredno implementacijo. Sistematično smo s tehnično-funkcionalnega vidika raziskali predpise za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji in identificirali ter z abstrakcijo konsolidirali zahteve za protokol elektronskega vročanja, skladne s predpisi. S konkretizacijo smo zasnovali protokol elektronskega vročanja, ki nadgrajuje obstoječe protokole in spoznanja tako, da deluje z obstoječo infrastrukturo za prenos elektronske pošte in pri tem zagotavlja značilnosti, ki jih določajo predpisi za elektronsko vročanje. Predlagani protokol smo validirali in empirično potrdili, da je izvedljiv v obliki, kot je bil zasnovan. Odkrili smo zakonitost, ki omejuje protokole z zahtevo po potrdilu o poslanem sporočilu na protokole, ki temeljijo na zaupanja vredni tretji stranki in zasnovali definicijo poštenega odklopljenega protokola za elektronsko vročanje. Po podrobni analizi smo ugotovili, da obstoječi protokoli za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo poštenega odklopljenega elektronskega vročanja, ker dostava potrdila o poslanem sporočilu ni zanesljiva in predlagali enostavno rešitev, ki pomanjkljivost odpravlja. Keywords: elektronsko vročanje, pošteno vročanje, priporočena elektronska pošta, protokol Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 1895; Downloads: 235 Full text (2,39 MB) |
9. Pravne in dejanske dileme policijskega pooblastila vabljenja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSabina Skumavec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Avtorica se je, kot bivša policistka, pri opravljanju policijskih nalog, tudi sama pogosto soočala s policijskim pooblastilom vabljenja. Pri tem je pogosto naletela na njegovo neučinkovitost in nastale nepotrebne stroške, zato se je tudi odločila za to zaključno delo. Nenehne težnje po spremembi, določena mnenja in zahteve po odpravi pomanjkljivosti različnih institucij, med drugim tudi Varuha človekovih pravic, so prinesla spremembe. V času opravljanja policijskih nalog, se je na tem področju delno spremenila tudi zakonodaja, ki ureja področje vabljenja kot policijskega pooblastila. Namesto Zakona o Policiji je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prav tako tudi nov Pravilnik o policijskih pooblastilih. Določene spremembe so nastale tudi v Pravilniku o povračilu potnih stroškov vabljenim osebam. Glede na spremembo zakonodaje, bomo v diplomskem delu predstavili spremembe med novimi in starimi predpisi in pa določene obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri izvajanju pooblastilu. Ne glede na obstoječo pozitivno zakonodajo, ki je doprinesla k nekoliko bolj natančno predpisanem postopku izvedbe navedenega policijskega pooblastila, bomo predstavili tudi nekaj praktičnih primerov. V nekaj primerih se policijsko pooblastilo vabljenja še vedno izkaže kot neučinkovito, zato se pri policistih porajajo dileme. V določenih primerih, vabilo kot policijsko pooblastilo še vedno ni učinkovito, zato je pred uporabo, v smislu upoštevanja načela sorazmernosti in racionalnosti izpeljave postopka v katerem bi lahko nastali le nepotrebni stroški, sam postopek pa bi bil lahko popolnoma neučinkovit, smiselno dobro premisliti, primarno na kakšen način oziroma ali ga v določenih primerih sploh uporabiti. Poskušali bomo predstaviti tudi rešitev za bolj učinkovito in racionalno uporabo policijskega pooblastila vabljenja. Ob upoštevanju zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in ob dejstvu, da se tudi državljani vse bolj zavedajo svojih pravic v policijskih postopkih, lahko zaključimo, da je policijsko pooblastilo vabljenja, v večini primerov eno od manj strogih pooblastil, ki jih policisti uporabljajo pri zbiranju obvestil. Njegova strogost oziroma učinkovitost se izkaže le v primeru zbiranja obvestil od osumljenca, saj je v tem primeru mogoče le tega tudi privesti, seveda pa tudi v tem primeru ni nujno, da gre za učinkovito uporabo, kar kaže na določeno nesorazmerje med pooblastilom vabljenja, ki ga imajo policisti in med načelom sorazmernosti, ki ga morajo policisti pri izvajanju vseh policijskih pooblastil upoštevati. Keywords: policija, policijska pooblastila, vabljenje, vročanje, privedba, pravna podlaga, diplomske naloge Published in DKUM: 03.11.2015; Views: 2283; Downloads: 234 Full text (507,42 KB) |
10. Detektivska in/ali poizvedovalna dejavnost v Sloveniji - pojmovne teoretične in praktične razjasnitve : magistrsko deloTadej Glavač, 2015, master's thesis Abstract: Detektiv pomaga stranki, da hitreje in lažje pride do informacij/podatkov, ki jih potrebuje. Večkrat stranke tudi ne morejo ali ne znajo rešiti določenega problema ali ugotoviti dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja na osnovi dokazov, so detektivom v veliko pomoč upravičenja, ki jih lahko pri svojem delu uporabljajo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Dokazi (strokovno detektivsko poročilo, fotografije, posnetki in ostali dokazi), ki jih zberejo detektivi, potem obveljajo na sodiščih, kjer lahko detektivi tudi pričajo. Zelo pomembno je, da detektivi pri svojem delu upoštevajo načelo zakonitosti, kajti opravljanje detektivske dejavnosti lahko pomeni tudi poseg v človekovo zasebnost oziroma njegove pravice in svoboščine.
Na podlagi analize virov, sodne prakse in intervjujev je bilo ugotovljeno, da gre pri detektivski dejavnosti pravzaprav za poizvedovalno dejavnost. Kajti pojem poizvedovalna dejavnost se navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje. Največkrat pa se omenja kot delo zasebnih preiskovalcev in detektivov. Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). To pa zaradi tega, ker je detektivska dejavnost regulirana dejavnost, kar pomeni, da je potrebno pred registracijo izpolnjevati določene pogoje. Tako je nesprejemljivo, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. Glede tega je bilo izdanih več nasprotnih mnenj, leta 2007 so to lahko opravljali le detektivi, v mnenju informacijskega pooblaščenca leta 2013 pa kar naenkrat vsi, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost. Ker pa pod poizvedovalno dejavnost spada detektivska dejavnost in pa tudi kontrola bolniških dopustov, lahko zaključimo, da lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). S pridobivanjem osebnih podatkov se namreč ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ni mogoče oziroma ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi predvsem v zvezi z registracijo nekaj spremeniti oz. preprečiti tovrstne registracije. Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, naloge, poizvedovanje, nadzor, vročanje, raziskave, magistrska dela Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 2180; Downloads: 334 Full text (815,75 KB) |