1. Psihopatologija in perfekcionizem pri slovenskih vrhunskih športnikih : doktorska disertacijaBorjana Kremžar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po
eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi
strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave
je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med
slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po
kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred.
Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih
športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma)
in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu
psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več,
predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih
psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno
razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali,
da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav
pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in
osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani
raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo
smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s
Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim
intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski
športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je
bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije.
Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu
2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili
podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim
programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne
teorije.
Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost
depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od
športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo,
da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami
pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno
nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje
posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že
narušeno.
Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri
kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v
slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: psihopatologija, duševne motnje, slovenski vrhunski športniki, perfekcionizem
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 24
 Full text (11,48 MB) |
2. Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikovPetra Robnik, 2020, doctoral dissertation Abstract: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Keywords: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Published in DKUM: 09.03.2022; Views: 1401; Downloads: 125
Full text (3,64 MB) |
3. Zagotavljanje varnosti letališča ob vrnitvi vrhunskih športnikov z velikih tekmovanj - študija primera letališča Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Kregar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Letališče Jožeta Pučnika je največje slovensko letališče. Skozi njega letno potuje okoli 1,8 milijona potnikov. Zato si varnostni subjekti prizadevajo z varnostnimi ukrepi in predpisi zagotoviti potnikom, čimbolj varno in mirno pot. Letališče je sestavljeno iz zračnega in zemeljskega dela, za vsak del letališča so predpisani ter določeni varnostni ukrepi, ki jih morajo upoštevati vsi, tako potniki, kot zaposleni v različnih službah na letališču. Glavni subjekt varovanja Letališča Jožeta Pučnika je Fraport Slovenija d.o.o., ki skrbi za varovanje in upravljanje letališča, izvajanje oskrbe in varnosti potnikom, tovora ter drugih komercialnih dejavnost. Znotraj njegove organizacijske strukture se nahaja služba za varnost - Služba za varnost in zaščito. Fraport Slovenija d.o.o. je leta 2007 najel zasebnovarnostno službo G4S, ki je prevzela nadzor nad opravljanjem pomembnih nalog letališča, ki jih je do takrat opravljala policija. Postaja letališke policije Brnik izvaja na Letališču Jožeta Pučnika mejno kontrolo nad potniki ob njihovem prihodu in odhodu. V nalogi smo preučevali, kako športnik s svojim prihodom in množica navijačev vplivata na spremembo rutinskega delovanja letališča. Dogodek kot je prihod vrhunskih športnikov na letališče se ne obravnava kot javna prireditev, prav tako pa se varnostni ukrepi izvajajo za vse (navijače in športnike) enako. Takrat se letališki varnostni subjekti med seboj povežejo, izmenjajo si informacije, ocenijo tveganje in izoblikujejo načrt varovanja, kjer ima vsak subjekt svoje naloge. Poostrenost ukrepov, ki se izvajajo so odvisni od razpoznavnosti športnika, velikosti množice navijačev, ki je prišla podpret športnika/e in zaznavanja stopnje tveganja, ki ga tak dogodek predstavlja. Športniki so tisti, za katere je sprejem pripravljen, le ti pa se najpogosteje zaradi prisotnih emocij in neverjetnih občutkov ne zavedajo možnih varnostnih tveganj, ki jih povečano število navijačev prinaša, kakor tudi ne varnosti, ki jo jim zagotavlja varnostno osebje.
Keywords: diplomske naloge, letališče, varnost, potniki, navijači, vrhunski, športniki
Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 1355; Downloads: 144
Full text (1,32 MB) |
4. Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji : primer taekwon-doSaša Sirše, 2017, master's thesis Abstract: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena.
V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja.
Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Keywords: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Published in DKUM: 15.06.2017; Views: 1492; Downloads: 172
Full text (976,12 KB) |
