1. Psihopatologija in perfekcionizem pri slovenskih vrhunskih športnikih : doktorska disertacijaBorjana Kremžar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po
eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi
strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave
je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med
slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po
kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred.
Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih
športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma)
in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu
psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več,
predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih
psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno
razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali,
da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav
pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in
osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani
raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo
smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s
Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim
intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski
športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je
bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije.
Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu
2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili
podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim
programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne
teorije.
Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost
depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od
športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo,
da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami
pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno
nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje
posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že
narušeno.
Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri
kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v
slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: psihopatologija, duševne motnje, slovenski vrhunski športniki, perfekcionizem
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 34
 Full text (11,48 MB) |
2. Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikovPetra Robnik, 2020, doctoral dissertation Abstract: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Keywords: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Published in DKUM: 09.03.2022; Views: 1401; Downloads: 126
Full text (3,64 MB) |
3. Sindrom izgorelosti pri zimskih vrhunskih športnikih : diplomsko deloLea Einfalt, 2021, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti splošno psihično stanje vrhunskih zimskih športnikov in njihovo dovzetnost za sindrom izgorelosti. Preučili smo koliko pozornosti vrhunski zimski športniki posvečajo mentalni pripravi, kakšen odnos imajo do dela s športnim psihologom in katere psihološke tehnike najpogosteje uporabljajo. V teoretičnem delu smo predstavili profesionalne zimske športe, osvetlili področje športne psihologije, povzeli dejavnike, ki naj bi bili ključni pri razvoju sindroma izgorelosti ter nekaj besed namenili rehabilitaciji in preventivi pred izgorelostjo. V raziskavo smo vključili vrhunske zimske športnike iz članskih in mladinskih kategorij, ki že nastopajo na mednarodnih tekmovanjih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. V zaključku smo rezultate obdelali in jih podkrepili s teorijo ter lastnimi izkušnjami. Ugotovitve v tej diplomski nalogi bi lahko bile v pomoč trenerjem in ostalim športnim delavcem, saj bi na podlagi pridobljenih rezultatov lahko lažje ocenili na katerem področju imajo športniki največ težav in čemu morajo nameniti več pozornosti. Poleg tega bi tudi športniki lahko našli nekaj uporabnih informacij in nasvetov glede športne psihologije oziroma preventive pred pretiranim stresom ter izgorelostjo.
Keywords: sindrom izgorelosti, vrhunski zimski šport, psihologija športa, stres
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 850; Downloads: 121
Full text (1,23 MB) |
4. Zagotavljanje varnosti letališča ob vrnitvi vrhunskih športnikov z velikih tekmovanj - študija primera letališča Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Kregar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Letališče Jožeta Pučnika je največje slovensko letališče. Skozi njega letno potuje okoli 1,8 milijona potnikov. Zato si varnostni subjekti prizadevajo z varnostnimi ukrepi in predpisi zagotoviti potnikom, čimbolj varno in mirno pot. Letališče je sestavljeno iz zračnega in zemeljskega dela, za vsak del letališča so predpisani ter določeni varnostni ukrepi, ki jih morajo upoštevati vsi, tako potniki, kot zaposleni v različnih službah na letališču. Glavni subjekt varovanja Letališča Jožeta Pučnika je Fraport Slovenija d.o.o., ki skrbi za varovanje in upravljanje letališča, izvajanje oskrbe in varnosti potnikom, tovora ter drugih komercialnih dejavnost. Znotraj njegove organizacijske strukture se nahaja služba za varnost - Služba za varnost in zaščito. Fraport Slovenija d.o.o. je leta 2007 najel zasebnovarnostno službo G4S, ki je prevzela nadzor nad opravljanjem pomembnih nalog letališča, ki jih je do takrat opravljala policija. Postaja letališke policije Brnik izvaja na Letališču Jožeta Pučnika mejno kontrolo nad potniki ob njihovem prihodu in odhodu. V nalogi smo preučevali, kako športnik s svojim prihodom in množica navijačev vplivata na spremembo rutinskega delovanja letališča. Dogodek kot je prihod vrhunskih športnikov na letališče se ne obravnava kot javna prireditev, prav tako pa se varnostni ukrepi izvajajo za vse (navijače in športnike) enako. Takrat se letališki varnostni subjekti med seboj povežejo, izmenjajo si informacije, ocenijo tveganje in izoblikujejo načrt varovanja, kjer ima vsak subjekt svoje naloge. Poostrenost ukrepov, ki se izvajajo so odvisni od razpoznavnosti športnika, velikosti množice navijačev, ki je prišla podpret športnika/e in zaznavanja stopnje tveganja, ki ga tak dogodek predstavlja. Športniki so tisti, za katere je sprejem pripravljen, le ti pa se najpogosteje zaradi prisotnih emocij in neverjetnih občutkov ne zavedajo možnih varnostnih tveganj, ki jih povečano število navijačev prinaša, kakor tudi ne varnosti, ki jo jim zagotavlja varnostno osebje.
Keywords: diplomske naloge, letališče, varnost, potniki, navijači, vrhunski, športniki
Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 1355; Downloads: 144
Full text (1,32 MB) |
5. Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji : primer taekwon-doSaša Sirše, 2017, master's thesis Abstract: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena.
V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja.
Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Keywords: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Published in DKUM: 15.06.2017; Views: 1492; Downloads: 173
Full text (976,12 KB) |
6. DOŽIVLJANJE ZANOSA PRI SLOVENSKIH VRHUNSKIH GLASBENIKIHBetsabeja Berkopec, 2016, master's thesis Abstract: Zanos je stanje, ki prinaša visoko stopnjo užitka in se nanaša na celostno zaznavanje, ki ga ljudje občutijo, kadar so celostno vključeni v neko dejavnost. Posamezniki so tako intrinzično vključeni v dejavnost, da med izvajanjem ni pomembno nič drugega, saj zelo uživajo in so intrinzično motivirani. Dejavno ukvarjanje z glasbo in tudi poslušanje te lahko pogosto spodbudita zanos. Predhodne raziskave kažejo, da glasbeniki, profesionalni, še pogosteje pa amaterski, pogosto doživljajo zanos pri glasbeni izvedbi, improvizaciji in komponiranju. V magistrski nalogi smo preučili doživljanje zanosa pri vrhunskih glasbenikih, katera od devetih dimenzij zanosa se je najmočneje izrazila, ali obstajajo med spoloma razlike v doživljanju zanosa, ali se ekspertiza povezuje z doživljanjem zanosa pri vrhunskih glasbenikih, ali sta vadenje in zadovoljstvo z izvedbo povezana z doživljanjem zanosa, ali se doživljanje zanosa pozitivno povezuje z interpretativno pripravljenostjo in ali se doživljanje zanosa stopnjuje tudi z zadovoljstvom z življenjem. Sodelovalo je 114 slovenskih vrhunskih glasbenikov. Udeleženci so rešili vprašalnik zanosa DFS-2, vprašalnik zadovoljstva z življenjem SWLS in vprašalnik o doživljanju zanosa, ki je bil oblikovan za raziskavo. Rezultati so pokazali, da se doživljanje zanosa pozitivno povezuje s starostjo, količino vadenja, zadovoljstvom z izvajanjem, interpretativno pripravljenostjo in zadovoljstvom z življenjem. Razlike med spoloma niso bile potrjene. Kot najmočneje izražena dimenzija zanosa se je pokazal občutek nadzora.
Keywords: zanos, vrhunsko izvajanje, vrhunski glasbeniki, zadovoljstvo z življenjem
Published in DKUM: 09.08.2016; Views: 1869; Downloads: 149
Full text (514,58 KB) |
7. ODNOSI Z JAVNOSTMI V VRHUNSKEM ŠPORTUAndreja Pihler, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obsega temo odnosov z javnostmi v vrhunskem športu. Danes so odnosi z javnostmi zelo odmevni proces komuniciranja z namenom, da se zagotovi ali ohrani dober ugled organizacije ali pa posameznika. Pomemben del družbenega prostora postajajo tudi vrhunski športi, kateri so obravnavani kot najvišja stopnja tekmovalnosti za dosego najboljših rezultatov. Tako odnosi z javnostmi kot vrhunski športi so prisotni v vseh državah po svetu. Nas pa je zanimalo, kako delujejo skupaj.
Torej predmet naše obravnave, oziroma cilj naloge je izdelava raziskave na temo odnosov z javnostmi v vrhunskem športu. V našem primeru v borilnem športu – boksu. Najboljši slovenski boksar je Dejan Zavec. Z njim smo opravili globinski intervju na temo odnosov z javnostmi v športu.
V prvem delu diplomske naloge je predstavljen teoretični vidik odnosov z javnostmi nasploh in v športu ter njeni mediji. V empiričnem delu naloge pa je predstavljen intervju vrhunskega slovenskega športnika Dejana Zavca. Intervju zajema devet vprašanj, katera se navezujejo na odnose z javnostmi v vrhunskem (borilnem) športu.
Keywords: odnosi z javnostmi, komuniciranje, vrhunski šport, vrhunski športnik
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 2471; Downloads: 232
Full text (978,16 KB) |
8. RAZVOJ ZDRAVILIŠČA V ZREČAHAndreja Perbil, 2014, undergraduate thesis Abstract: Zdraviliški turizem so poznali že stari Rimljani, zato ga lahko upravičeno uvrščamo med najstarejše oblike turizma. V slovenski turistični ponudbi predstavlja zelo pomemben segment. Letno ustvari namreč kar 1/3 vseh prenočitev v državi. Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. V Sloveniji imamo registriranih 15 naravnih zdravilišč, ki s svojo bogato turistično ponudbo privabljajo tako domače kot tudi tuje goste. Naravni zdravilni dejavniki, ki jih v zdraviliščih vključujejo v svojo ponudbo, odločilno vplivajo na zdravje ljudi.
Občina Zreče je začela v 70-ih letih na veliko vlagati v razvoj turizma. Najprej na Rogli, nato še v dolini z razvojem zdravilišča. Danes se lahko pohvalijo z dvema velikima turističnima centroma: Roglo, kot s klimatskim zdraviliščem in Termami Zreče, kjer sta glavna zdravilna dejavnika termalna voda in zrak. Med seboj sta centra oddaljena le pol ure vožnje in odlično dopolnjujeta turistični ponudbi. Z obema centroma upravlja delniška družba Unior, natančneje program Unior Turizem. Terme so začele z obratovanjem konec 70-ih let. Od takrat naprej venomer skrbijo za bogatitev turistične ponudbe, s katero privabljajo nove goste in obdržijo stare. Na začetku leta 2012 so kljub slabemu gospodarskemu stanju v državi odprli nov hotel, ki naj bi zadovoljil tudi zahtevnejše goste. Pomembna vloga, ob zdravstvenem turizmu, pripada tudi družinskim počitnicam ter pripravam in rehabilitaciji vrhunskih športnikov.
Med gosti v Termah Zreče smo izvedli anketo o zadovoljstvu z opravljenimi storitvami. Z določenimi storitvami, ki so jih obiskali, so zadovoljni bistveno bolj kot z drugimi. Najbolj jih je razočaral animacijski program. Zanimalo nas je tudi, ali kažejo zanimanje za naravne in kulturne znamenitosti ter kako so zadovoljni z njihovo promocijo.
Keywords: Zdraviliški turizem, Terme Zreče, Rogla, wellness, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, zdraviliško zdravljenje, vrhunski šport, rehabilitacija.
Published in DKUM: 28.02.2014; Views: 2071; Downloads: 340
Full text (9,27 MB) |
9. Vpliv prehranske regeneracije na športnika judoistaVlado Čuš, 2013, specialist thesis Abstract: Zadostna prehrana po količini in sestavi športniku omogoči optimalni dosežek. Pri podpori športnikove dejavnosti preko prehrane se srečujemo s povečanimi potrebami, ko gre za hranila, vitamine, minerale, mikroelemente ter tekočino. Športnik mora imeti kakovostno in uravnoteženo osnovno prehrano, v kateri so zajete vse glavne skupine živil. Zanimalo nas je, ali dobijo športniki dovolj informacij o zdravem prehranjevanju in prehranski regeneraciji. Prav tako smo želeli ugotoviti vlogo in pomen kliničnega dietetika ali nutricionista na področju prehranske regeneracije športnikov judoistov.
Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ² test, t-test). Raziskava je zajemala 26 kategoriziranih športnikov judoistov in judoistk ter 26 nekategoriziranih športnikov judoistov in judoistk. Namen specialističnega dela je predstaviti načine in možnosti prehranjevanja judoistov, kateri optimalno vplivajo na energetsko oskrbo, regeneracijo in tekmovalno uspešnost ter z raziskavo ugotoviti vlogo in pomen kliničnega dietetika ali nutricionista na področju prehranske regeneracije športnikov judoistov.
Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili lastno sestavljen anketni vprašalnik o možnostih prehranske regeneracije, ki jih imajo na voljo slovenski športniki judoisti.
Rezultati. Glede na kategorizacijo obstajajo med športniki judoisti razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika dnevno zaužitih obrokov. Raziskava je pokazala, da 76 % kategoriziranih judoistov zaužije dnevno 5 obrokov. Med nekategoriziranimi judoisti jih 54 % ne uživa prehranska dopolnila, 69 % kategoriziranih judoistov pa je mnenja, da so za vrhunske športne rezultate potrebna prehranska dopolnila. Med kategoriziranimi judoisti jih 72 % meni, da je trener odgovoren za izboljšanje prehranske regeneracije športnikov, prav tako se jih je 52 % strinjalo, da bi bila potrebna zaposlitev strokovnjaka za prehrano v Judo zvezi Slovenije.
Sklep. Od ustrezne prehranske regeneracije ni odvisen samo športni rezultat, ampak tudi zdravje. Zahteve, obremenitve in obremenjenost v tekmovalnem in vrhunskem športu namreč presegajo sposobnosti povprečne populacije, zato je razumljiva potreba, da za prehrano športnikov skrbijo za to ustrezno izobraženi strokovnjaki.
Keywords: prehranska regeneracija, vrhunski šport, judoisti, klinični dietetik
Published in DKUM: 06.08.2013; Views: 2556; Downloads: 340
Full text (1,66 MB) |
10. PROGRAM DELA ČLANSKEGA ROKOMETNEGA MOŠTVA V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU NA TEKMOVALNO SEZONOBojan Munda, 2012, undergraduate thesis Abstract: V svoji diplomski nalogi sem predstavil naloge in ključno vlogo trenerja v razvoju sodobnega rokometa in pri oblikovanju vrhunskih športnikov. V uvodu sem zapisal nekaj podatkov o zgodovinskem pregledu športa, predvsem rokometa, ter o načinu financiranja športa.
Navezal sem se na zakonsko osnovo zaposlovanja trenerjev in ravni sodelovanja trenerja v vlogi selekcioniranja ter sestave rokometne ekipe; opredelil načrtovanje treningov in psihološke priprave na tekmovalno sezono. Predstavil sem organizacijske procese priprave rokometnih športnikov na tekmovalno sezono ter pomembne dejavnike tega procesa.
Namen diplomske naloge je bil, predstaviti razčlenjen program dela članskega rokometnega moštva v pripravljalnem obdobju na tekmovalno sezono.
Keywords: rokomet, vrhunski šport, trening, planiranje in analize
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 2272; Downloads: 334
Full text (796,60 KB) |
