| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Spoznavanje vremenskih pojavov z didaktično igro v vrtcu
Sanja Vodan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pomembno je, da otroke spodbujamo k raziskovanju narave, saj je srečanje z naravo bistvenega pomena za otroke. Dandanes se otroci premalo srečujejo z naravo, vremenskimi pojavi in naravoslovnimi eksperimenti v vrtcu . Namen diplomskega dela je, pripraviti in preizkusiti eksperimente o vremenskih pojavih v vrtcu ter preveriti pridobljeno znanje otrok s pomočjo izdelane didaktične igre. Otroci so tri dni spoznavali pet vremenskih pojav: slano, dež, tornado, mavrico in meglo. Kasneje so preko didaktične igre utrdili znanje. Didaktična igra je bila preizkušena z 20 otroki (12 deklic in 8 dečkov), starih 5 let, ki so igro igrali razdeljeni po skupinah. Pri didaktični igri so bila vprašanja vezana na pogovor in predstavljene eksperimente. Cilje, ki smo si jih zastavili v začetku diplomske naloge, torej da otrok spoznava vremenske pojave, otrok razume nastanek vremenskih pojavov, otrok opisuje vremenske pojave smo uresničili.. Pri opazovanju in sodelovanju otrok smo ugotovili, da so dečki pokazali več zanimanja za vremenske pojave kot deklice. Po izvedbi ocenjujemo, da so izbrani eksperimenti in izdelana didaktična igra ustrezni in primerni za predšolske otroke.
Keywords: vremenski pojavi, otrok, didaktična igra, eksperiment
Published: 12.02.2021; Views: 271; Downloads: 95
.pdf Full text (2,17 MB)

2.
Kratkoročno napovedovanje lokalnih vremenskih parametrov s konvolucijsko nevronsko mrežo
Aljaž Razpotnik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo z napovedovanjem časovnih vrst. Časovno vrsto predstavljajo podatki vremenskih parametrov večjega števila krajev, ki smo jih pridobili iz spletnega arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Za napovedovanje vremenskih parametrov izbranega kraja uporabimo pretekle podatke samega kraja in njegove okolice ter z njimi učimo napovedne modele ARIMAX, CART, GRU in kombinirani model CNN-LSTM. Pri kombiniranem modelu upoštevamo geografske soodvisnosti uporabljenih krajev, ki jih preslikamo v matriko. Iz predstavljenih rezultatov je razvidno, da sta najboljša modela za napovedovanje vremenskih parametrov GRU in CNN-LSTM.
Keywords: vremenski parametri, časovna vrsta, napovedovanje, nevronska mreža, regresijsko drevo
Published: 10.12.2019; Views: 639; Downloads: 146
.pdf Full text (9,60 MB)

3.
Vizualizacija vremenskih podatkov za Slovenijo
Aljaž Krajnc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomen vremena in posameznih meteoroloških spremenljivk ter načine, kako jih pridobivamo. Osredotočili smo se tudi na pomen zgodovinskih vremenskih podatkov, katerih prikaz je osrednja tema in povod za njihovo vizualizacijo. Med drugim bomo spoznali tehnologije, s pomočjo katerih smo izvedli vizualizacijo vremenskih podatkov. Osrednji del diplomskega dela je bila spletna aplikacija, ki smo jo zasnovali za vizualizacijo vremenskih podatkov za področje Slovenije.
Keywords: vremenski podatki, zgodovina vremena, spletna aplikacija, ASP.NET MVC, API, JavaScript
Published: 09.10.2018; Views: 757; Downloads: 70
.pdf Full text (3,09 MB)

4.
MERJENJE ATMOSFERSKIH PARAMETROV
Jure Vreča, 2017, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi smo predstavili zasnovo elektronskega sistema za samodejno merjenje naslednjih parametrov atmosfere: temperatura, pritisk, relativna vlažnost in koncentracija trdnih delcev. Elektronski sistem smo zasnovali s ciljem izvajanja samodejnih meritev na vremenskem balonu. Uporabili smo razvojno ploščo Atmel ATMEGA256RFR2 Xplained Pro.
Keywords: merjenje, vlažnost, vlaga, temperatura, pritisk, tlak, trdni delci, PM, PM10, PM1.0, PM2.5, elektronski sistem, načrtovanje, zasnova, Altium, Atmel, vremenski balon, radiosonda, radiosonde, MAX31865, HIH9131, MS5607, PMS3003
Published: 30.01.2018; Views: 1541; Downloads: 222
.pdf Full text (1,75 MB)
This document has many files! More...

5.
VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO
Martin Marič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Keywords: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Published: 27.05.2016; Views: 786; Downloads: 110
.pdf Full text (9,19 MB)

6.
Modeliranje zgodnje napovedi stopnje alfa-kislin pri hmelju (Humulus lupulus L.)
Viljem Pavlovič, Andreja Čerenak, Martin Pavlovič, Iztok Jože Košir, Črtomir Rozman, Marko Bohanec, 2009, original scientific article

Abstract: Analiza soodvisnosti med meteorološkimi spremenljivkami in stopnjo alfa-kislinv kultivarjih hmelja je v obdobju 1994-2008 pokazala, da se slovenski kultivarji zelo podobno odzivajo na vremenske vplive. Testirali smo vplive temperature zraka, količine padavin in dolžine sončevega obsevanja na količino alfa-kislin v storžkih. Vse proučevane meteorološke spremenljivke kažejo v določenih fenoloških fazah hmeljne rastline od najmanj zmerne do visoke stopnje soodvisnosti s stopnjami alfa-kislin testiranih kultivarjev hmelja. Te lahko združimo glede na meteorološke odzive v dve skupini. Aurora, Celeia in Savinjski golding kažejo zelo visoko pozitivno medsebojno korelacijo (r=0,9; p<0,001). Na osnovi analiz soodvisnosti med stopnjami alfa-kislin v kultivarjih hmelja in meteorološkimi spremenljivkami je oblikovan osnutek modela za zgodnje napovedi alfa-kislin za kultivarje hmelja na območju Slovenije. Razultati aplikacije modela potrjujejo njegovo uporabnost za nadaljnje raziskave.
Keywords: hmelj, alfa-kisline, vremenski podatki, modeliranje, simulacije
Published: 10.07.2015; Views: 1265; Downloads: 26
URL Link to full text

7.
POJAV TEMPERATURNIH INVERZIJ NA OBMOČJU POHORJA
Klemen Kerstein, 2014, master's thesis

Abstract: Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrževanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kažejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniža za približno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in južne strani Pohorja je pokazala, da so v najnižji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 °C/100 m, medtem ko tisti nad 5 °C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala.
Keywords: Temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.
Published: 12.12.2014; Views: 1685; Downloads: 199
.pdf Full text (4,46 MB)

8.
GOSPODARJENJE Z GOZDNIMI CESTAMI V OBČINI DRAVOGRAD
Mateja Knežar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so na začetku podana splošno znana dejstva o gospodarjenju ter kategorizaciji gozdnih cest. V nadaljevanju je na podlagi pridobljenih podatkov s strani območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec narejena analiza gospodarjenja z gozdnimi cestami v občini Dravograd za predvideno obdobje. V analizi so gozdne ceste deljene na makadamske in asfaltne ter so razporejene glede na zimsko in letno vzdrževanje. Vključeni so podatki izvedenih vzdrževalnih del, finančnih sredstev ter materiala. Analiza sestoji iz dveh delov. Prvi del analize zajema obseg zimskih in letnih vzdrževalnih del po posameznih letih za 6-letno obdobje. V drugem delu analiza obsega zimsko in letno vzdrževanje po posameznih cestah za obdobje šestih let. Narejeni so izračuni povprečne porabe sredstev za šest let na tekoči meter glede na celotno dolžino posamezne ceste. V ugotovitve analize o gospodarjenju z gozdnimi cestami so vključeni tudi podatki o vremenskih vplivih.
Keywords: gozdne ceste, gospodarjenje, analiza vzdrževanja, letno vzdrževanje, zimsko vzdrževanje, vremenski vplivi
Published: 15.09.2014; Views: 1021; Downloads: 105
.pdf Full text (2,19 MB)

9.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Keywords: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Published: 18.06.2012; Views: 2758; Downloads: 175
.pdf Full text (11,48 MB)

10.
EKSTREMNI VREMENSKI POJAVI IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V UČNI PROCES PRI PREDMETU NIT V 5. RAZREDIH OŠ
Danijela Metličar, Saša Stanković, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vreme je del našega vsakdanjega življenja. Prav zaradi tega se učenci s tem srečujejo vsak dan.
Keywords: Vremenski pojavi, razredni pouk, eksperimentalno delo, elementarno naravoslovje.
Published: 12.06.2012; Views: 2559; Downloads: 216
.pdf Full text (2,25 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica