Search the digital library catalog

Abstract: Vrednotenje podjetij je pogosto opisano kot »umetnost« zaradi svoje subjektivne narave in številnih predpostavk, ki jih vključuje. Upoštevati moramo različne dejavnike, kot so tržne razmere, gospodarska okolja in prihodnje denarne tokove, kar otežuje natančno oceno vrednosti. Poleg tega se vrednotenje lahko razlikuje glede na pristop, ki ga uporabljamo, bodisi primerjalne metode. V svetu financ sta v ospredju uveljavila predvsem dva načina vrednotenja, in sicer metoda relativnega vrednotenja (tradicionalen način) in metoda diskontiranih denarnih tokov (sodoben način). Pri slednji gre za ocenjevanja vrednosti podjetja na podlagi prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Ta metoda upošteva časovno vrednost denarja, kar pomeni, da so prihodnji denarni tokovi prilagojeni za tveganje in negotovost ter prevedeni na njihovo vrednost v sedanjosti. V magistrski nalogi omenimo in na kratko predstavimo tradicionalne metode vrednotenja ter podrobno opišemo metoda diskontiranih denarnih tokov in vseh komponent, ki so potrebni za izračun. Nato pa na primeru podjetja Krka, d.d implementiramo teoretični vidik metode diskontiranih denarnih tokov, tako da najprej glede na preteklo poslovanje (2018-2023) napovemo izkaz poslovnega izida in bilanco stanja do leta 2030. S pomočjo dobička iz poslovanja, prilagojenega za plačilo davka, amortizacije, investicij v osnovna sredstva in spremembe obratnega kapitala napovemo prihodnje denarne tokove podjetja, ki jih diskontiramo. Za diskontni faktor smo uporabili povprečni tehtani strošek kapitala in dolga (WACC), ki je bil v primeru podjetja Krka enak strošku lastniškega kapitala, saj velja Krka za popolnoma nezadolženo podjetje brez dolga. Na podlagi diskontiranih denarnih tokov in preostale vrednosti, ki smo jo določili s pričakovano stopnjo rasti v neskončnost, smo izračunali tržno vrednost cene delnice podjetja Krka, d.d.
Keywords: Vrednotenje, metoda diskontiranih denarnih tokov (DCF), Krka, denarni tokovi, WACC, cena delnice
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,72 MB)

Abstract: V doktorski disertaciji je obravnavana problematika prepoznave izbire najprimernejše razlagalne tehnike v opazovanem primeru, glede na vključene uporabnike. V literaturi je opazno pomanjkanje validiranih metod vrednotenja za izbiro najprimernejše tehnike, ki bi upoštevale več dimenzij razlag in merile pravilnost mentalnih modelov uporabnikov. Predstavljena metoda je sestavljena iz vrednotenja štirih dimenzij; zadovoljstva z razlago, dojetega zaupanja, mentalnih modelov in subjektivnega mentalnega napora, potrebnega za razumevanje razlag. Metoda je bila razvita iterativno in je bila testirana v dveh empiričnih raziskavah. V prvi empirični raziskavi sta bili vrednoteni dve dimenziji, v drugi vse štiri. Predlagana metoda je bila analizirana z eksploratorno faktorsko analizo dveh vprašalnikov, uporabljenih v bateriji vprašalnikov in z analizo zanesljivosti. Rezultatu druge empirične raziskave, so potrdili, da uporabljena metoda omogoča zanesljivo primerjavo razlagalnih tehnik po posameznih dimenzijah v slovenščini in angleščini. Metoda je bila preizkušena na desetih razlagalnih tehnikah, oblikovanih na slikovnih in številskih vhodnih podatkih. Opravljen je bil sistematični pregled literature z ekstrakcijo najpogostejših razlagalnih tehnik. Uporabniki so bili pri pravi empirični raziskavi najbolj zadovoljni s SHAP lokalno razlagalno tehniko v obliki stolpčnega grafa, sledila ji je globalna razlagalna tehnika v enaki obliki. Tema razlagalnima tehnikama so udeleženci izkazali tudi najvišje zaupanje. V drugi empirični raziskavi so bili uporabniki najbolj zadovoljni z razlagalno tehniko odločitvenega drevesa, pri slikovnih podatkih pa z izpostavitvijo subjekta s kvadratom. Uporabniki so najbolj zaupali razlagalni tehniki odločitvenega drevesa in grafov delne odvisnosti. Naraščanje subjektivne ocene truda, ki ga uporabniki vložijo v razumevanje, je šibko negativno vplivalo na njihovo oceno razumevanja razlage, zadovoljstva z njo, zadostnosti podrobnosti, celotnosti razlage, dojemanja jasnosti navodil za uporabo in uporabnosti razlage za njihove cilje, hkrati pa je pozitivno vplivalo na njihovo strinjanje s tem, da so razlage zavajajoče in zahrbtne. Uporabniki so naloge za preverjanje pravilnosti mentalnih modelov reševali zmerno uspešno, le tretjina je pravilno rešila vse tri zastavljene naloge, manj kot polovica je pravilno rešila dve od treh nalog. Preverjanje pravilnosti mentalnih modelov z retrospektivno nalogo, napovedno nalogo in nalogo prepoznave napak je omogočilo razlikovanje razumevanja uporabnikov med opazovanimi razlagalnimi tehnikami. Disertacija vključuje pet izvirnih znanstvenih prispevkov. Prvi zajema empirično vrednotenje izbranih razlagalnih tehnik z vidika zaupanja uporabnikov in zadovoljstva z razlago. Drugi zajema izgradnjo večdimenzionalne metode uporabniškega vrednotenja za celostno ocenjevanje razlagalnih tehnik. Tretji obsega validacijo dveh obstoječih merilnih instrumentov, uporabljenih v predlagani metodi. Četrti zajema uporabo predlagane metode za empirično vrednotenje razlagalnih tehnik. Peti obsega empirično vrednotenje povezav med značilnostmi uporabnikov in njihovim subjektivnim dojemanjem razlag. V okviru predstavljene doktorske disertacije smo omejili na pridobivanje podatkov z metodo vprašalnika. Empirični raziskavi sta zaradi manjšega vzorca lahko podvrženi kulturnim, starostnim, izobraževalnim in drugim vplivom. Prevod uveljavljenih vprašalnikov lahko vpliva na njihovo validnost in na primerljivost rezultatov v primerjavi z rezultati, pridobljenimi v izvornem jeziku. V predlagani metodi je vrednoteno dojeto zaupanje, ki ni nujno enako izkazanemu. V dimenzije vrednotenja ni vključena učinkovitost uporabnikov. Pri primerjavi razlagalnih tehnik v posameznem primeru se osredotočamo zgolj na opazovane dimenzije in ne na širše cilje razvoja uporabniških vmesnikov in celostnega sistema. Predlagana metoda je bila uporabljena in validirana zgolj na slikovnih in številčnih vhodnih podatkih.
Keywords: razložljiva umetna inteligenca, vrednotenje razložljive umetne inteligence, uporabniško vrednotenje, strojno učenje, interpretabilnost
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 71; Downloads: 88
Full text (41,64 MB)

Keywords: forenzične preiskave, sledi obuval, proces individualizacije, individualizacija, vrednotenje, stopnje verjetnosti
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 195; Downloads: 7
Full text (240,80 KB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava metodo relativnega vrednotenja. Metoda je ena izmed najpogosteje uporabljenih z strani ocenjevalcev vrednosti podjetij saj je proces vrednotenja z izbrano metodo hitro izvedljiv ter ne zahteva predpostavk o poslovanju podjetij v prihodnosti. V nadaljevanju naloge smo raziskali kriterije za izbiro konkurenčnih podjetij in finančne mnogokratnike z katerimi primerjamo izbrani vzorec podjetij med seboj. Poseben poudarek smo namenili sektorsko specifičnim mnogokratnikom, ki lahko, kadar so uporabljeni pravilno podajo popolnoma novo perspektivo v procesu vrednotenja. Teoretični del diplomske naloge smo kasneje implementirali na praktičnem primeru, kjer smo z metodo relativnega vrednotenja izvedli vrednotenje izbranih podjetij v energetskem sektorju.
Keywords: Relativno vrednotenje, teorija vrednotenja podjetij, izbira konkurenčnih podjetij.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 473; Downloads: 59
Full text (1,51 MB)

Abstract: Zmanjšanje vse večjih negativnih vplivov motornega prometa je pomemben element politik različnih sektorjev, še zlasti prometnega, okoljskega in zdravstvenega. Novi poudarki prometnih in sorodnih politik so privedli do preobrazbe strateške načrtovalske prakse prometa, ki jo v večjem delu Evrope, pa tudi v nekaterih delih sveta, pomeni celostno prometno načrtovanje. Eno njegovih pomembnejših strateških vodil je umirjanje prometa, ki prav tako doživlja preobrazbo tako načrtovalskega pristopa kot uporabljanih intervencij. Disertacija se osredotoča na razvoj teorije in prakse celostnega umirjanja prometa. V načrtovalskem smislu ga umešča v sistem celostnega prometnega načrtovanja. V eksperimentalnem smislu potrdi vpliv celostnega umirjanja prometa na aktivno mobilnost, kakovost bivalnega okolja in prometno varnost ter s tem na potovalne navade. Še najbolj pa disertacija prispeva v metodološkem smislu z razvojem nove metodologije celostnega umirjanja prometa ter v njenem okviru prilagojene matrike povezav in prostorov. Rezultati disertacije uveljavljajo vlogo celostnega umirjanja prometa kot enega ključnih elementov celostnega prometnega načrtovanja ter potrjujejo njegovo učinkovitost pri spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne.
Keywords: celostno prometno načrtovanje, celostno umirjanje prometa, matrika povezav in prostorov, aktivna mobilnost, kakovost bivalnega okolja, prometna varnost, potovalne navade, spremljanje, vrednotenje
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 803; Downloads: 161
Full text (8,95 MB)