| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 208
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Politika družinskega podjetja ETS Pregl, d. o. o.
Monika Kovač, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu preučujemo politiko družinskega podjetja ETS Pregl, d. o. o. Družinsko podjetje, ki ga obravnavamo, zaposluje okoli 60 ljudi in na trgu uspešno posluje že več kot 30 let. Podjetje se ukvarja z izvedbo vseh vrst električnih instalacij in trgovinsko dejavnostjo. Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu (teoretičen del) smo podrobneje preučili in zapisali opredelitve različnih avtorjev na temo vizije družinskega podjetja in politike družinskega podjetja (poslanstvo, smotri in temeljni cilji podjetja) ter v nadaljevanju predstavili izrazne oblike politike podjetja. Nadaljevali smo s preučitvijo raziskovalno-prognostičnih izhodišč, ki so pomembna pri planiranju politike družinskega podjetja, torej vrednot ključnih udeležencev v družinskem podjetju, opredelitvijo prednosti in slabosti družinskega podjetja ter določitvijo zunanjih okolij družinskega podjetja in opredelitvijo iz njih izhajajočih priložnosti ter nevarnosti. Teoretičen del diplomskega projekta končamo z opisom prognostične obdelave izhodiščnega in prognoziranega položaja podjetja, ki je potreben za planiranje politike podjetja. Drugi del diplomskega projekta posvetimo praktičnemu delu, v katerem raziskano teorijo preverimo v praksi na obravnavanem družinskem podjetju ETS Pregl, d. o. o. Najprej smo preučevano družinsko podjetje podrobneje predstavili in nadaljevali s predstavitvijo vrednot ključnih udeležencev preučevanega družinskega podjetja ter za podjetje določili vrednote podjetja. V nadaljevanju smo določili prednosti in slabosti preučevanega družinskega podjetja. Pridobljene informacije o vrednotah podjetja in o podjetju smo pridobili s pomočjo intervjuja lastnika. Ovrednotili smo tudi razvoj in razvitost okolja, da smo lažje prognozirali priložnosti in nevarnosti preučevanega družinskega podjetja, ki izhajajo iz (zunanjega) okolja podjetja. Diplomski projekt smo zaključili z zapisano vizijo in politiko družinskega podjetja ETS Pregl, d. o. o. – opredelitev vizije, poslanstva, smotrov in temeljnih ciljev preučevanega podjetja. Podali smo tudi predlog izbrane izrazne oblike politike obravnavanega družinskega podjetja.
Keywords: vizija družinskega podjetja, politika družinskega podjetja, vrednote ključnih udeležencev podjetja, prednosti in slabosti podjetja, priložnosti in nevarnosti podjetja.
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 171; Downloads: 41
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Delovne vrednote in stil vodenja generacije Z
Jasmina Grahornik, 2022, master's thesis

Abstract: O vodenju obstaja veliko tuje in domače literature, vendar pa vodenje kot funkcija managementa vedno znova odpira nova, neraziskana področja, še posebej v današnjem hitro spreminjajočem se času. Eno takih področij so delovne vrednote in stil vodenja prihajajoče generacije Z, ki smo ga raziskali v magistrski nalogi. Magistrsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomembno vlogo vodenja kot funkcije managementa. Vodenje je opredeljeno z več teorijami, kjer večina avtorjev deli vodenje glede na štiri glavne perspektive preučevanja vodenja: teorije lastnosti vodij, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne oz. situacijske teorije in novejši modeli vodenja. Glede na posamezne teorije vodenja razlikujemo različne stile vodenja, pri čemer v literaturi izstopajo avtokratski, demokratični oz. participativni in permisivni stil vodenja. Med novejšimi modeli vodenja sta izpostavljena transakcijsko vodenje in transformacijsko vodenje. Ker pa mora vodja za uspešno vodenje poleg stilov vodenja obvladati še tri temeljne elemente vodenja – komunikacijo, motivacijo in vodenje skupine, smo tudi te podrobno preučili v teoretičnem delu magistrskega dela. Za uspešnost vsake organizacije je pomembno, da se osredotoči na svoje zaposlene in zna upravljati s hitro spreminjajočo se delovno silo. Vsak uspešen vodja mora dobro poznati tudi potrebe, lastnosti in delovne vrednote svojih zaposlenih vseh generacij, saj le tako lahko uspešno vpliva na sodelavce, da opravijo delo, ki je potrebno za doseganje ciljev organizacije. Raziskali smo značilnosti in vrednote generacije X, Y in Z ter primerjali delovne vrednote zadnjih dveh generacij. Organizacije so bile dolgo osredotočene na ugotavljanje, kako pritegniti in razvijati delovno silo milenijcev, a na delovni trg že vstopa naslednja generacija zaposlenih – tj. generacija Z. Večina generacije Z se še sicer izobražuje, vendar si jih veliko že pridobiva prve delovne izkušnje. Ker nas je zanimalo, kakšni bodo pripadniki generacije Z kot vodje in odgovora v obstoječi literaturi in raziskavah nismo našli, smo naredili terensko raziskavo. Z anketo smo preverili delovne vrednote in vodstvene preference bodočih vodij generacije Z skozi prizmo elementov vodenja – stili vodenja, komunikacija, motivacija in skupinsko delo. Temeljne ugotovitve magistrskega dela so, da obstajajo pomembne razlike v delovnih vrednotah med generacijama Y in Z, vodje generacije Z bodo dale prednost participativnem stilu vodenja, zaposlene bodo motivirali predvsem z uporabo sodobnih pristopov, pri komunikaciji ne bodo težili k uporabi sodobne informacijske tehnologije in ne bodo vzpodbujali skupinskega dela. Na koncu raziskovalnega dela naloge smo komentirali ugotovitve in podali predloge za prakso.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vrednote, generacija Z
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 173; Downloads: 54
.pdf Full text (2,49 MB)

3.
Vpliv vlog spolov na etično temelječe menedžerske strategije odločanja v Srbiji
Milena Mladenović, 2022, master's thesis

Abstract: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura. V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger. Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime. Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Keywords: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 216; Downloads: 19
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Ujemanja posameznika z organizacijo in fluktuacija zaposlenih
Katja Doliška, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije ter fluktuacijo zaposlenih. Ujemanje posameznik-organizacija je ena izmed dimenzij multidimenzionalnega konstrukta ujemanje posameznik-okolje in se nanaša na podobnost, skladnost oz. korespondenco med organizacijo in posameznikom. Visoke stopnje ujemanja posameznik-organizacija bi naj vodile do različnih pozitivnih zaposlitvenih izidov, kot so npr. delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, pro-socialna vedenja ter ohranitev zaposlenih v podjetju. Dogajanje na trgu dela nakazuje višjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, kar večinoma pomeni višje stroške za podjetje, na ravni posameznika pa lahko vodi v nižje psihično blagostanje. Fluktuacijo definiramo kot vsakršno odhajanje delavcev iz podjetja zaradi različnih vzrokov. Dosedanje raziskave so pokazale pomembno povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije s fluktuacijo. V magistrski nalogi smo predstavili pregled raziskav na področju obeh konstruktov ter si opisali, kako na fluktuacijo vplivajo še dejavniki kot so starost, spol in izobrazba. Na vzorcu zaposlenih srednje velikega podjetja smo opravili raziskavo in ugotovili, da je namen fluktuacije ob višji stopnji ujemanja P-O nižji. Ugotovili smo tudi, da na to povezavo spremenljivke spol, izobrazba, starost in tip pogodbe niso imele statistično značilnega vpliva.
Keywords: Ujemanje posameznik-okolje, ujemanje posameznik-organizacija, vrednote, fluktuacija zaposlenih, ujemanje v vrednotah.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 393; Downloads: 47
.pdf Full text (1,69 MB)

5.
Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko delo
Urška Germauc, 2021, master's thesis

Abstract: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Keywords: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 360; Downloads: 85
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Planiranje razvoja podjetja Lojtrca, s. p. na ravni politike podjetja
Nina Skrivarnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali planiranje razvoja podjetja Lojtrca, s. p., na ravni politike podjetja. Obravnavano podjetje je mikro podjetje, ki je na trgu že 25 let in se ukvarja z inštalacijo elektro napeljav in naprav. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem obravnavamo teoretična izhodišča izbire politike podjetja in planiranje razvoja podjetja na ravni politike podjetja. Podrobneje smo opisali vizijo, poslanstvo, smotre, temeljne cilje in izrazne oblike politike podjetja. Sledilo je proučevanje vrednot in interesov udeležencev, določitev prednosti in slabosti podjetja, obravnavanje (zunanjega) okolja podjetja in določitev priložnosti in nevarnosti, ki jih lahko v okolju zaznamo. Opisali smo prognostično obdelavo raziskovalno-prognostičnih izhodišč in planiranje politike podjetja. V drugem, praktičnem delu naloge smo zbrano teorijo aplicirali na primeru podjetja. Najprej smo predstavili podjetje Lojtrca, s. p., in njegove značilnosti. Prav tako smo določili tip kulture, ki v podjetju vlada, in izračunali njegovo stopnjo rasti v štirih letih. Za podjetje smo proučili vrednote in interese udeležencev, mu s pomočjo analiz delovanja v podjetju določili prednosti in slabosti ter proučili okolja, v katerih se pojavlja, z namenom ugotovitve priložnosti in nevarnosti. Na osnovi podatkov, pridobljenih iz raziskovalno-prognostičnih izhodišč, smo lahko zapisali planirano vizijo in poslanstvo ter opredelili smotre in temeljne cilje podjetja. Diplomsko delo smo zaključili z zapisom vodil o poslanstvu in smotrih podjetja Lojtrca, s. p. Podjetju Lojtrca, s. p., bomo z izdelavo diplomske naloge pomagali, da bo lahko izboljšalo svoje poslovanje in utrdilo nadaljnji razvoj.
Keywords: vizija podjetja, politika podjetja, vrednote udeležencev, prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, razvoj podjetja
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 362; Downloads: 75
.pdf Full text (679,20 KB)

7.
Komunikacijski model in njegova usmerjenost k razvoju kongruentne komunikacije na primeru raziskovanja skladnosti vrednostnih sporočil : doktorska disertacija
Marijan Spehnjak, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Zaradi vpliva in napredka znanstvene in tehnološke civilizacije sta se spremenila način komunikacije in celoten način življenja ljudi. Osnova komunikacije je bila nekoč oseba, danes pa je poudarek na tehnologiji, zaradi česar so se izgubili osebni odnosi, prihaja pa do povezovanja/mreženja zaradi skupnih interesov. Prav ti novi komunikacijski pojavi so razlog, da je ta disertacija usmerjena k vsem uporabnikom komunikacije – komunikatorju/posamezniku kot pošiljatelju sporočila, ne da bi pri tem zanemarjali prejemnika sporočila. V tem kontekstu bo disertacija kot vzorec raziskala izbrano skupino nogometnih trenerjev kot svojevrstno skupino učiteljev, ki morajo pri vsakdanjem delu uporabljati neposredno komunikacijo iz oči v oči. S komunikacijsko-teoretičnega vidika in z uporabo filozofske refleksije, predvsem filozofije obstoja, v kateri človekovo zanimanje, pa tudi njegova komunikacija, omogoča globlje odkritje človeka kot komunikatorja in analizira njegove komunikacijske situacije, ki jo poleg Karla Jaspersa obravnavajo še številni drugi avtorji. V delu človeškega komunikatorja sebe vidimo kot zapleteno, ontološko dovršeno bitje, ki komunicira ne le s tehnološkimi sredstvi, temveč skozi celotno svoje bitje (Seneka). In da bi proučili in spoznali komunikatorja kot celoto, izhajamo iz dimenzijske ontologije Victorja Frankla (Frankl, 1996; 1998) in ga povezujemo z drugimi avtorji. V skladu s Festingerjevo teorijo notranje utemeljitve (1957), Schulz von Thunovo korespondenco s samim seboj in vsebino situacije (2005) ter Schwartzovim (1992) odnosom med konflikti vrednot je mogoče opaziti komunikacijsko kognitivno neskladje. Zato bomo v teoretičnem delu predstavili, analizirali in kritično proučili možnosti, prednosti in pomen intrapersonalne komunikacije, kongruentne komunikacije in komunikacijskega modela v kontekstu interpersonalne komunikacije: nogometni trener - igralec. Intrapersonalno komuniciranje smo opredelili kot actus humanus in kongruentno komunikacijo kot dialektični proces med komunikatorji. Empirična raziskava bo kvantitativno določila skladnost razmerja med sporočili o vrednotah s pomočjo (trenerjeve) samoevalvacije in zaznave igralca. V empiričnem delu naloge smo raziskovali vrednosti, ki temeljijo na Schwartzovi teoriji univerzalne vsebine in vrednostne strukture z novo različico „Portrait Values Questionnaire“ (2001). Skupni vzorec vprašanih je 495 (N= 495), od tega je trenerjev 122 (N=122), igralcev pa 373 (N=373). Raziskava je potekala v letih 2016 in 2017 v sodelovanju s Hrvaško nogometno akademijo. V disertaciji smo raziskali in analizirali hierarhijo sporočil o vrednotah, ki določajo trenerja, s katerimi se on identificira in jih kot komunikator/medij pošilja svoji okolici, natančneje svojim igralcem. Analiza pridobljenih rezultatov je zahtevala ujemanje med samooceno trenerjev in percepcijo igralcev ob uporabi doslednosti njihovih odgovorov na ponujene trditve. Če sporočila o vrednoti niso v skladu s igralčevo presojo, potem lahko pride do komunikacijskega neskladja, vrednotno neskladje pa izvira iz intrapersonalnega področja komunikatorja. Pojavlja se v trenutkih, ko komunikator pošlje sporočilo, ki ni v skladu z njegovim vrednotnim habitusom in načinom, kako ga posreduje igralcem. Tako smo z določitvijo združljivosti ali neskladja korelacijskih razmerij med sporočili o vrednotah ugotovili kongruentnost oziroma njihovo nekongruentnost. V disertaciji so opredeljeni primeri sporočil o vrednotah, v katerih obstaja kompatibilnost, torej primeri konflikta v korelacijskih razmerjih med sporočili o vrednotah. Da bi bolje razumeli empirične in teoretične vidike komunikacije, v disetaciji predlagamo tudi komunikacijski model, ki poudarja ontološko perspektivo komunikacijskega dejanja. Ta ponujeni model komunikacije poskuša pojasniti novo perspektivo intrapersonalne komunikacije in kongruence sporočil o vrednotah.
Keywords: Intrapersonalna komunikacija, komunikacijski model, kongruentna komunikacija, univerzalne vrednote, vrednostna sporočila, sporočila o vrednotah, komunikacijsko-kognitivno neskladje, nogometni trenerji, igralci
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 527; Downloads: 48
.docx Full text (14,06 MB)

8.
Odziv institucij Evropske unije na krizo vladavine prava v Evropski uniji : magistrsko delo
Jana Najdenov, 2021, master's thesis

Abstract: Vladavina prava predstavlja hrbtenico modernih pluralističnih in demokratičnih družb. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji vladavino prava določa kot eno izmed temeljnih vrednot, ki so skupne državam članicam in na katerih temelji Unija. Vladavina prava je ključnega pomena za zagotavljanje enake obravnave pred zakonom in zaščito pravic državljanov Unije, poleg tega pa tudi predpogoj za varovanje vseh ostalih vrednot EU, saj zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah določenih z zakonom, skladno z vrednotami demokracije in pod nazdorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Vloga neodvisnih in nepristranskih sodišč pri zagotavljanju vladavine prava je bila še posebej poudarjena z Lizbonsko pogodbo, ki je državam članicam naložila vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Če države članice ne spoštujejo vrednot Unije oz., da ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodb, le ti predpostavljata različne postopke sankcioniranj. Osrednji instrument za ukrepanje v primeru obstoja očitnega tveganja hujše kršitve oz. je hujša in vztrajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU že ugotovljena, je politični postopek iz člena 7 PEU. Poleg tega pa Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi sodne postopke, za uporabo katerih je potrebno dokazati kršitev prava EU. Sodni postopki kljub dolgotrajnosti največkrat privedejo do uspešne rešitve, vprašanje pa se pojavi, kako reševati izzive v DČ, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU, torej jih ni mogoče obravnavati kot kršitev konkretne obveznosti iz Pogodb, vendar pa pomenijo sistemsko nevarnost za vladavino prava. Politični napad na poljsko vrhovno sodišče, izveden z znižanjem upokojitvene starosti, ki je starejše sodnike prisilila v predčasno upokojitev, uvedba novega disciplinskega senata in novih disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzemanje nadzora nad državnimi institucijami, omejevanje medijske svobode, prikrajanje zakonodaje, spodkopavanje moči ustavnega sodišča itd. so ukrepi s katerimi sta Poljska in Madžarska Evropsko unijo pahnili v krizo vladavine prava, ki traja že več kot desetletje. Kljub številnim naporom Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča EU se kriza ne zmanšuje, ravno nasprotno, prihaja do vse pogostejših trenj in neposrednih političnih obračunov med državama članicama kršiteljicama in institucijami EU. V magistrski nalogi bom poskusila osvetliti pomankljivosti ukrepanja institucij EU pri spopadanju s krizo vladavine prava v EU v luči pravnega okvira EU, še zlasti neaktivnost Evropske komisije. vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Keywords: vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 458; Downloads: 133
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
Svobodna volja managerjev pri uveljavljanju etike podjetja
Petra Aleksić, 2021, master's thesis

Abstract: Etika je filozofska disciplina, s katero razčlenjujemo, proučujemo in vrednotimo odnose med ljudmi ter tako opisujemo realnost, pravila obnašanja in ravnanja v odnosih med ljudmi. Stremi k pozitivnemu in moralno nespornemu vedenju. Etika je povezana z moralo, ki predstavlja celoto sestavljeno iz predpisov, vrednot, načel, idealov ipd. in obsega ravnanje, ki je skladno z etiko. V magistrski nalogi se bomo posvetili poslovni etiki podjetja, ki vključuje etiko notranjih in zunanjih okolij. Poslovna etika v okolju podjetja govori o družbeni odgovornosti managementa, ki tvorijo in ohranjajo odnose z drugimi udeleženci in posamezniki v okolju podjetja. Poslovno etiko znotraj podjetja, ki zadeva razmerja managerjev s vsemi sodelavci v organizaciji (tako s podrejenimi kot tudi z nadrejenimi), vključuje pogoje dela, osebni razvoj, nagrajevanje ipd. Oblikovanje poslovne etike podjetja temelji na sinergijskem delovanju tako splošnih kot specifičnih dejavnikov, pri tem je vredno poudariti, da na njo vpliva tudi sinergijska celota splošnih in specifičnih etičnih dejavnikov. Za poslovno etiko lahko rečemo, da je osnova za etiko managenta v podjetju, ki zadeva vse dejavnosti, ravni, funkcije, vse skupine in posameznike iz notranjega okolja ter skupine in posameznike iz zunanjega okolja, ki so v kakršnem koli smislu povezani z dejavnostjo in delovanjem podjetja. Etično ravnanje v podjetju se pričakuje od vseh deležnikov, tako lastnikov in managerjev, kot tudi poslovnih partnerjev. Etičnega presojanja in moralnega delovanja managerjem ne moremo vsiliti, temveč jim v podzavesti lahko vzbudimo občutek za etiko in moralo v kolikor etično ravna večina vpletenih v podjetje. Managerji so primarno zadolženi za področje poslovne etike in etike v njeni najsplošnejši obliki in posledično za širjenje moralne zavesti med zaposlenimi in ostalimi deležniki podjetja. Prizadevajo si za uspešno delovanje podjetja, ta prizadevanja pa so neposredno povezana s pojavnimi oblikami kulture podjetja in okolje v katerem podjetje deluje. Pomembno vlogo ima tudi etično odločanje managerjev, saj je pomembnost njihovega odločanja za podjetje prvotnega pomena. Managerji se morajo zavedati, da tako kot se razlikujejo vrednote med različnimi kulturami, se razlikujejo vrednote med udeleženci v podjetju. Smiselno je poudariti, da se managerji mnogokrat znajdejo v situaciji, kjer se mora odločati med raznimi vrednotami ne le drugih udeležencev podjetja, temveč tudi med lastnimi osebnimi vrednotami.
Keywords: etika, morala, manager, podjetje, poslovna etika, vrednote
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 568; Downloads: 141
.pdf Full text (1,54 MB)

10.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Keywords: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 652; Downloads: 109
.pdf Full text (8,22 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica