1. Vpliv občin pri upravljanju naravnih vrednot Pohorja : magistrsko deloNina Andrejč, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Keywords: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Published in DKUM: 26.03.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (3,66 MB) |
2. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Keywords: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (2,69 MB) |
3. Delovne vrednote mladihJaša Žnidaršič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve.
Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Keywords: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 62
Full text (2,06 MB) |
4. Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja Elektro Maribor d.d.Tjaša Smogavc, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu raziskujemo vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost izbranega podjetja Elektro Maribor d. d., ki se ukvarja z distribucijo električne energije. Dejavniki, ki smo jih preučili, so temeljne vrednote podjetja, tip kulture in tip klime podjetja, moč kulture ter neformalni in formalni dejavniki uveljavljanja verodostojnosti. Vpliv dejavnikov na uspešnost podjetja smo analizirali pomočjo izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti.
Keywords: kultura, verodostojnost, etika, vrednote, uspešnost podjetja
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (3,98 MB) |
5. Raznolikost na delovnem mestu: Milenijci proti Generaciji zNadja Kos, 2024, master's thesis Abstract: Za današnje organizacije je ključno, da razumejo pričakovanja in zahteve mlade delovne sile ter uvedejo prilagoditve, ki so potrebne za njihovo dosego. Zato se v naši raziskavi osredotočamo na delovne vrednote kot pomemben motivacijski dejavnik v delovnem okolju. Usmerili smo se na obravnavo razlik v delovnih vrednotah med generacijama Y (milenijci) in generacijo Z ter na primerjavo teh vrednot z vrednotami izbranih mednarodnih organizacij. Cilj raziskave je ugotoviti, katere delovne vrednote so za vsako generacijo najpomembnejše in kako lahko organizacije prilagodijo svoje strategije za privabljanje in zadrževanje mladih zaposlenih. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer je bila uporabljena spletna anketa, izvedena med mladimi zaposlenimi in študenti iz Slovenije ter Erasmus študenti na Portugalskem. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne pojme povezane z delovnimi vrednotami. Dodatno smo delovne vrednote preučili tudi z vidika njihovega pomena in vloge pri motiviranju posameznikov in motiviranju v organizacijah. Za potrebe raziskave smo izvedli tudi dve anketi, da smo lahko mnenje obeh generacij med seboj primerjali. Prvi vprašalnik je bil v angleškem jeziku, namenjen študentom (generaciji Z) na izmenjavi na Portugalskem. Drug vprašalnik je bil namenjen mladim zaposlenim, ki predstavljajo generacijo Y v Sloveniji. Podatke smo tudi združili in delovne vrednote generacije Y in generacije Z primerjali z vrednotami izbranih globalnih organizacij. Ugotovili smo, da med generacijami Y in Z obstajajo statistično pomembne razlike pri petih delovnih vrednotah in sicer pri vplivu na organizacijo, avtoriteti vodenja, povratnih informacij, prepoznavnosti delovnih uspehov ter vplivu na rezultate. Generacija Y močno ceni povratne informacije v delovnem okolju, vpliv, ki ga ima na organizacijo, kako močna je avtoriteta pri njihovem vodenju ter kakšen je njihov vpliv na rezultate organizacije. Poleg tega so za generacijo Y absolutno nujne delovne vrednote dostop do informacij, varnost dela in ugodnosti na delovnem mestu. Nasprotno je za generacijo Z, katerim je zelo pomembno, da so njihovi uspehi na delovnem mestu prepoznani. Pri generaciji Z pa so bile ključne vrednote dostop do informacij, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter zanimivo delo. Dodatno smo izvedli tudi primerjavo delovnih vrednot generacije Y in Z z vrednotami izbranih petih mednarodnih organizacij. Primerjalna analiza je pokazala, da se generacija Z najbolje ujema z organizacijami, ki spodbujajo ustvarjalnost, fleksibilnost in dostop do informacij. Generacija Y pa išče organizacije, ki ponujajo stabilnost, podporo in priložnosti za napredovanje. Na koncu smo podali in oblikovali predloge za motiviranje mladih zaposlenih. Rezultati ponujajo pomemben vpogled v delovne vrednote mladih generacij in nudijo smernice za organizacije, kako se bolje prilagoditi njihovim pričakovanjem.
Keywords: Razlike med generacijama Y in Z, delovne vrednote, vrednote mednarodnih organizacij, dvigovanje motivacije mladega kadra.
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (4,28 MB) |
6. Izzivi širjenja poslovanja družinskih podjetij na mednarodni trgAnastasiya Nikolaeva Stoyanovich, 2024, master's thesis Abstract: Ukvarjali se bomo z družinskimi podjetji iz Republike Srbije, ki širijo svoje poslovanje na mednarodni trg. Zanimajo nas družinska podjetja, njihove družinske vrednote in izkušnje pri poslovanju na mednarodnem trgu. Na podlagi njihovih izkušenj, mnenj in stališč bomo dobili vpogled v to, kako razvijajo svoje poslovanje.
Cilj je odkriti družinske vrednote, ki jih gojijo omenjena družinska podjetja, da bi bolje razumeli njihov način dela, položaj na mednarodnem trgu in konkurenčne prednosti, ki jih izpostavljajo.
V teoretičnem delu bomo pojasnili pojme, kot sta družinski posel in trg, na katerem poslujejo družinska podjetja, da bi razumeli njihove osnovne značilnosti in posebnosti poslovanja. Nato bomo raziskali proces internacionalizacije družinskih podjetij, motive, prednosti in slabosti samega procesa internacionalizacije, pa tudi izzive, s katerimi se družinska podjetja lahko srečujejo. Prav tako bomo opredelili družinske vrednote, da bi razumeli njihov pomen in vpliv na poslovanje.
Poslovanje družinskih podjetij iz Srbije na mednarodnem trgu smo raziskali s pomočjo strukturiranega intervjuja odprtega tipa. V empiričnem delu so prikazani odgovori na intervjuje, ki smo jih izvedli z lastniki in člani družinskih podjetij. Združili smo njihove izkušnje, razmišljanja in stališča ter ugotovili, da se srečujejo z različnimi izzivi pri poslovanju na mednarodnem trgu, kot so plačilna tveganja, pomanjkanje ustreznega obratnega kapitala in jezikovne ovire. Obstoječi stereotipi o družinskih podjetjih, ki poslujejo na mednarodnem trgu zgolj zato, ker prihajajo iz Srbije, so lahko izzivalni in zato dovolj močan motivator za dokazovanje in vztrajnost.
Intervjuvana podjetja so podala nasvete za potencialno poslovanje na mednarodnem trgu drugih družinskih podjetij, ki temeljijo na vztrajnosti, doslednosti in poštenosti. S tem raziskovanjem pridobimo vpogled v izzive, s katerimi se družinska podjetja srečujejo, in smernice za tiste, ki bi se pogumno odločili za širjenje poslovanja na mednarodni trg. Delo lahko služi kot ideja za nadaljnje raziskovanje poslovnih tveganj na mednarodnem trgu in metod, ki bi lahko potencialno zmanjšale tveganja in stabilizirale poslovanje.
Keywords: družinska podjetja, mednarodni trg, družinske vrednote, kulturne razlike, poslovni izzivi.
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,40 MB) |
7. Vpliv množičnega turizma na naravne vrednote in kulturno dediščinoAna Dreo, 2024, undergraduate thesis Abstract: V literaturi in v splošnih normah turističnih destinacij veljata skrb in želja pa ohranitvi ter zaščiti naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti. Ampak v realnosti je – kljub vse večji skrbi za naravo in ozaveščenosti o njenem pomenu – pot do zaščite ali sprejetja ukrepov glede naravnih vrednot zelo dolga; treba je sprejeti mnogo kompromisov zaradi ekonomskega interesa tistih, ki jo izkoriščajo. Zato pride zaradi želje po čim večjem izkoristku in tudi zaradi težav pri ohranjanju bolj krhkih ali starejših znamenitosti v mnogo državah do degradacije kulturnih znamenitosti. Oboje pa močno prizadene tudi vandalizem, ki ga je več vrst in ga ne zakrivijo samo turisti. Obstaja tudi več načinov in možnosti, kako se lahko lokalna skupnost ali država odzove na taka dejanja in kako bi lahko države dodatno zaščitile kulturne spomenike in naravne vrednote. Ugotovili smo, da ostrejši odziv na poškodbe kulturnih znamenitosti in višja stopnja zaščita naravnih vrednot ter kulturnih znamenitosti ne zmanjšata turistične privlačnosti takega kraja in da sprejeti ukrepi ne znižajo turističnega obiska.
Keywords: vandalizem, degradacija, naravne vrednote, kulturne znamenitosti, analiza vandalizma.
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (3,13 MB) |
8. Delovne vrednote generacije Z v SlovenijiUrška Hozjan, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu preučujemo delovne vrednote generacije Z v Sloveniji in primerjamo ugotovitve z že znanimi raziskavami iz Združenih držav Amerike. Generacija Z v Sloveniji ceni intrinzične delovne vrednote, kot so izzivi, učenje in svoboda pri delu, kar je v nasprotju z ZDA, kjer so ekstrinzične delovne vrednote, kot so stabilnost in ugodnosti, najpomembnejše. Študija ugotavlja, da so socialne delovne vrednote srednje pomembne, medtem ko so prestižne delovne vrednote na zadnjem mestu, kar kaže na osredotočenost na osebni razvoj in dobro počutje.
Raziskava opozarja na potrebo po prilagoditvi delovnega okolja za generacijo Z, da bi dosegli bolj uravnotežene delovne vrednote in izboljšali njihovo delovno izkušnjo. Predlaga uvedbo fleksibilnega delovnega časa, možnosti za delo na daljavo in spodbujanje izobraževanja in rasti za povečanje zadovoljstva in uspešnosti te generacije na delovnem mestu.
Keywords: delovne vrednote, generacija Z, generacijska teorija, generacijske kohorte
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 109; Downloads: 123
Full text (1,63 MB) |
9. Boks in moralna vzgoja : magistrsko deloTimotej Pučko, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Keywords: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 223; Downloads: 63
Full text (3,05 MB) |
10. |
