Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem projektu preučujemo politiko družinskega podjetja ETS Pregl, d. o. o. Družinsko podjetje, ki ga obravnavamo, zaposluje okoli 60 ljudi in na trgu uspešno posluje že več kot 30 let. Podjetje se ukvarja z izvedbo vseh vrst električnih instalacij in trgovinsko dejavnostjo. Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu (teoretičen del) smo podrobneje preučili in zapisali opredelitve različnih avtorjev na temo vizije družinskega podjetja in politike družinskega podjetja (poslanstvo, smotri in temeljni cilji podjetja) ter v nadaljevanju predstavili izrazne oblike politike podjetja. Nadaljevali smo s preučitvijo raziskovalno-prognostičnih izhodišč, ki so pomembna pri planiranju politike družinskega podjetja, torej vrednot ključnih udeležencev v družinskem podjetju, opredelitvijo prednosti in slabosti družinskega podjetja ter določitvijo zunanjih okolij družinskega podjetja in opredelitvijo iz njih izhajajočih priložnosti ter nevarnosti. Teoretičen del diplomskega projekta končamo z opisom prognostične obdelave izhodiščnega in prognoziranega položaja podjetja, ki je potreben za planiranje politike podjetja. Drugi del diplomskega projekta posvetimo praktičnemu delu, v katerem raziskano teorijo preverimo v praksi na obravnavanem družinskem podjetju ETS Pregl, d. o. o. Najprej smo preučevano družinsko podjetje podrobneje predstavili in nadaljevali s predstavitvijo vrednot ključnih udeležencev preučevanega družinskega podjetja ter za podjetje določili vrednote podjetja. V nadaljevanju smo določili prednosti in slabosti preučevanega družinskega podjetja. Pridobljene informacije o vrednotah podjetja in o podjetju smo pridobili s pomočjo intervjuja lastnika. Ovrednotili smo tudi razvoj in razvitost okolja, da smo lažje prognozirali priložnosti in nevarnosti preučevanega družinskega podjetja, ki izhajajo iz (zunanjega) okolja podjetja. Diplomski projekt smo zaključili z zapisano vizijo in politiko družinskega podjetja ETS Pregl, d. o. o. – opredelitev vizije, poslanstva, smotrov in temeljnih ciljev preučevanega podjetja. Podali smo tudi predlog izbrane izrazne oblike politike obravnavanega družinskega podjetja.
Keywords: vizija družinskega podjetja, politika družinskega podjetja, vrednote ključnih udeležencev podjetja, prednosti in slabosti podjetja, priložnosti in nevarnosti podjetja.
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 171; Downloads: 41
Full text (1,14 MB)

Abstract: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura. V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger. Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime. Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Keywords: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 216; Downloads: 19
Full text (1,80 MB)

Abstract: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Keywords: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 360; Downloads: 85
Full text (1,21 MB)

Abstract: Zaradi vpliva in napredka znanstvene in tehnološke civilizacije sta se spremenila način komunikacije in celoten način življenja ljudi. Osnova komunikacije je bila nekoč oseba, danes pa je poudarek na tehnologiji, zaradi česar so se izgubili osebni odnosi, prihaja pa do povezovanja/mreženja zaradi skupnih interesov. Prav ti novi komunikacijski pojavi so razlog, da je ta disertacija usmerjena k vsem uporabnikom komunikacije – komunikatorju/posamezniku kot pošiljatelju sporočila, ne da bi pri tem zanemarjali prejemnika sporočila. V tem kontekstu bo disertacija kot vzorec raziskala izbrano skupino nogometnih trenerjev kot svojevrstno skupino učiteljev, ki morajo pri vsakdanjem delu uporabljati neposredno komunikacijo iz oči v oči. S komunikacijsko-teoretičnega vidika in z uporabo filozofske refleksije, predvsem filozofije obstoja, v kateri človekovo zanimanje, pa tudi njegova komunikacija, omogoča globlje odkritje človeka kot komunikatorja in analizira njegove komunikacijske situacije, ki jo poleg Karla Jaspersa obravnavajo še številni drugi avtorji. V delu človeškega komunikatorja sebe vidimo kot zapleteno, ontološko dovršeno bitje, ki komunicira ne le s tehnološkimi sredstvi, temveč skozi celotno svoje bitje (Seneka). In da bi proučili in spoznali komunikatorja kot celoto, izhajamo iz dimenzijske ontologije Victorja Frankla (Frankl, 1996; 1998) in ga povezujemo z drugimi avtorji. V skladu s Festingerjevo teorijo notranje utemeljitve (1957), Schulz von Thunovo korespondenco s samim seboj in vsebino situacije (2005) ter Schwartzovim (1992) odnosom med konflikti vrednot je mogoče opaziti komunikacijsko kognitivno neskladje. Zato bomo v teoretičnem delu predstavili, analizirali in kritično proučili možnosti, prednosti in pomen intrapersonalne komunikacije, kongruentne komunikacije in komunikacijskega modela v kontekstu interpersonalne komunikacije: nogometni trener - igralec. Intrapersonalno komuniciranje smo opredelili kot actus humanus in kongruentno komunikacijo kot dialektični proces med komunikatorji. Empirična raziskava bo kvantitativno določila skladnost razmerja med sporočili o vrednotah s pomočjo (trenerjeve) samoevalvacije in zaznave igralca. V empiričnem delu naloge smo raziskovali vrednosti, ki temeljijo na Schwartzovi teoriji univerzalne vsebine in vrednostne strukture z novo različico „Portrait Values Questionnaire“ (2001). Skupni vzorec vprašanih je 495 (N= 495), od tega je trenerjev 122 (N=122), igralcev pa 373 (N=373). Raziskava je potekala v letih 2016 in 2017 v sodelovanju s Hrvaško nogometno akademijo. V disertaciji smo raziskali in analizirali hierarhijo sporočil o vrednotah, ki določajo trenerja, s katerimi se on identificira in jih kot komunikator/medij pošilja svoji okolici, natančneje svojim igralcem. Analiza pridobljenih rezultatov je zahtevala ujemanje med samooceno trenerjev in percepcijo igralcev ob uporabi doslednosti njihovih odgovorov na ponujene trditve. Če sporočila o vrednoti niso v skladu s igralčevo presojo, potem lahko pride do komunikacijskega neskladja, vrednotno neskladje pa izvira iz intrapersonalnega področja komunikatorja. Pojavlja se v trenutkih, ko komunikator pošlje sporočilo, ki ni v skladu z njegovim vrednotnim habitusom in načinom, kako ga posreduje igralcem. Tako smo z določitvijo združljivosti ali neskladja korelacijskih razmerij med sporočili o vrednotah ugotovili kongruentnost oziroma njihovo nekongruentnost. V disertaciji so opredeljeni primeri sporočil o vrednotah, v katerih obstaja kompatibilnost, torej primeri konflikta v korelacijskih razmerjih med sporočili o vrednotah. Da bi bolje razumeli empirične in teoretične vidike komunikacije, v disetaciji predlagamo tudi komunikacijski model, ki poudarja ontološko perspektivo komunikacijskega dejanja. Ta ponujeni model komunikacije poskuša pojasniti novo perspektivo intrapersonalne komunikacije in kongruence sporočil o vrednotah.
Keywords: Intrapersonalna komunikacija, komunikacijski model, kongruentna komunikacija, univerzalne vrednote, vrednostna sporočila, sporočila o vrednotah, komunikacijsko-kognitivno neskladje, nogometni trenerji, igralci
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 527; Downloads: 48
Full text (14,06 MB)

Abstract: Etika je filozofska disciplina, s katero razčlenjujemo, proučujemo in vrednotimo odnose med ljudmi ter tako opisujemo realnost, pravila obnašanja in ravnanja v odnosih med ljudmi. Stremi k pozitivnemu in moralno nespornemu vedenju. Etika je povezana z moralo, ki predstavlja celoto sestavljeno iz predpisov, vrednot, načel, idealov ipd. in obsega ravnanje, ki je skladno z etiko. V magistrski nalogi se bomo posvetili poslovni etiki podjetja, ki vključuje etiko notranjih in zunanjih okolij. Poslovna etika v okolju podjetja govori o družbeni odgovornosti managementa, ki tvorijo in ohranjajo odnose z drugimi udeleženci in posamezniki v okolju podjetja. Poslovno etiko znotraj podjetja, ki zadeva razmerja managerjev s vsemi sodelavci v organizaciji (tako s podrejenimi kot tudi z nadrejenimi), vključuje pogoje dela, osebni razvoj, nagrajevanje ipd. Oblikovanje poslovne etike podjetja temelji na sinergijskem delovanju tako splošnih kot specifičnih dejavnikov, pri tem je vredno poudariti, da na njo vpliva tudi sinergijska celota splošnih in specifičnih etičnih dejavnikov. Za poslovno etiko lahko rečemo, da je osnova za etiko managenta v podjetju, ki zadeva vse dejavnosti, ravni, funkcije, vse skupine in posameznike iz notranjega okolja ter skupine in posameznike iz zunanjega okolja, ki so v kakršnem koli smislu povezani z dejavnostjo in delovanjem podjetja. Etično ravnanje v podjetju se pričakuje od vseh deležnikov, tako lastnikov in managerjev, kot tudi poslovnih partnerjev. Etičnega presojanja in moralnega delovanja managerjem ne moremo vsiliti, temveč jim v podzavesti lahko vzbudimo občutek za etiko in moralo v kolikor etično ravna večina vpletenih v podjetje. Managerji so primarno zadolženi za področje poslovne etike in etike v njeni najsplošnejši obliki in posledično za širjenje moralne zavesti med zaposlenimi in ostalimi deležniki podjetja. Prizadevajo si za uspešno delovanje podjetja, ta prizadevanja pa so neposredno povezana s pojavnimi oblikami kulture podjetja in okolje v katerem podjetje deluje. Pomembno vlogo ima tudi etično odločanje managerjev, saj je pomembnost njihovega odločanja za podjetje prvotnega pomena. Managerji se morajo zavedati, da tako kot se razlikujejo vrednote med različnimi kulturami, se razlikujejo vrednote med udeleženci v podjetju. Smiselno je poudariti, da se managerji mnogokrat znajdejo v situaciji, kjer se mora odločati med raznimi vrednotami ne le drugih udeležencev podjetja, temveč tudi med lastnimi osebnimi vrednotami.
Keywords: etika, morala, manager, podjetje, poslovna etika, vrednote
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 568; Downloads: 141
Full text (1,54 MB)