| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 121
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Keywords: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Published: 12.07.2010; Views: 1853; Downloads: 176
.pdf Full text (7,45 MB)

52.
MANIPULACIJA NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Sana Koudila, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes tržna manipulacija, poleg zlorabe notranjih informacij, predstavlja eno izmed prepovedanih ravnanj na trgu vrednostnih papirjev. Za razliko od zlorabe notranjih informacij se zdi, da je tržna manipulacija še bolj nevarna za trg vrednostnih papirjev in tudi težje izsledljiva. Vzrok se skriva v neštetih možnih načinih za manipuliranje trga in v njegovem nenehnem razvijanju, ki s tem omogoča, da si manipulatorji zamislijo vedno nove metode za manipuliranje. Poleg teh dveh razlogov bi se jima v nekaterih državah pridružila še pomanjkljiva pristojnost nadzornih institucij za preganjanje tega prepovedanega ravnanja, kot tudi smešno nizke kazni, ki kršitelje utegnejo doleteti. Zelo pereč problem, zlasti v Sloveniji, predstavlja tudi možnost povrnitve škode oškodovancem manipulacije. Kot piše Hren, imamo na eni strani namreč manipulatorja, ki je pridobil ogromno premoženjsko korist, na drugi strani pa kup oškodovanih vlagateljev, katerim je vsakemu posebej v bistvu nastala relativno majhna škoda. Če si preračunamo, kakšne stroške bi ti vlagatelji utrpeli, da bi dosegli pravico in povrnitev svoje škode ter pri tem upoštevali še časovni okvir trajanja postopka, ugotovimo, da v bistvu njihova nezainteresiranost za sprožitev postopka niti ni tako nerazumljiva. A upanje vseeno ostaja. Tako smo v okviru Evropske Unije z Direktivo 2003/6/ES že pridobili neke minimalne standarde za pregon tržne manipulacije. A če hočemo vlagateljem zagotoviti učinkovit trg vrednostnih papirjev in jih tako spodbuditi k nadaljnjemu trgovanju, se moramo zavedati, da brez učinkovitega nadzora in ostrejših kazni za kršitelje to ne bo izvedljivo. Potrebno je namreč poudariti, da je za celotno gospodarstvo pomembno, da denar kroži in ne stagnira oziroma se ne valja v nogavicah pod posteljo.
Keywords: tržna manipulacija, trg vrednostnih papirjev, manipulator, vlagatelj, vrednostni papirji, trgovanje, goljufija
Published: 02.09.2010; Views: 1865; Downloads: 263
.pdf Full text (470,87 KB)

53.
SEKURITIZACIJA DRUGORAZREDNIH HIPOTEKARNIH POSOJIL KOT EDEN OD RAZLOGOV ZA FINANČNO KRIZO
Ana Bizjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Na trgu drugorazrednih hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev so se v letu 2007 zvrstili dogodki, ki so napolnili naslovnice vseh strokovnih in manj strokovnih revij, časopisov in spletnih portalov. V zadnjem desetletju se je trg izvedenih finančnih instrumentov razvil do te mere, da je bilo že skoraj težko najti človeka, ki ne bi bil na nek način udeležen na njem. Splošna spodbuda s strani države in hitro rastoče cene stanovanjskih enot so ameriškemu prebivalstvu vlivale pogum in zaupanje ter dajale finančno oporo za nepremišljeno zapravljanje. Nihče se ni ukvarjal s tveganjem neplačil, saj so si ga udeleženci sekuritizacijskega procesa spretno podajali med sabo in na koncu nihče več ni vedel, komu za kaj odgovarja. V nepremičninski evforiji ni bilo težko prodati hipoteke, za njeno odobritev pa niso bili več potrebni tradicionalni pogoji. Posojilodajalčev edini cilj je bila odobritev čim večjega števila hipotekarnih posojil, katerih tveganje neplačil je prodal naprej tretjim osebam, zato ga ni zanimala sposobnost posojilojemalcev za odplačevanje posojil. Da pa je bila mera polna, so bile rekordno nizke tudi obrestne mere, tako da je bila splošna evforija še večja. Splošno prepričanje je bilo, da lahko izgubiš le, če ne sodeluješ. Tako se je balon vztrajno napihoval in izgledalo je, da ne bo nikoli počil. Vendar temu ni bilo tako. V trenutku zvišanja obrestnih mer, ki znižujejo cene stanovanjskih enot, je bilo te pravljice hitro konec. Ameriška hišica iz kart se je podrla. Zgodba se verjetno ne bi odvijala na tak način, če bi bilo govora le o prvorazrednih posojilih. Na trgu pa je bilo vsak dan več drugorazrednih posojilojemalcev, katerim za odobritev posojila ni bilo več treba izpolnjevati strogih pogojev. Iz takih slabih posojil so se nadalje oblikovali vrednostni papirji z boljšo bonitetno oceno, kot bi bila bonitetna ocena posameznih vrednostnih papirjev v svežnju, ter jih tako dražje prodali vlagateljem. Pomembno vlogo pri nastanku težav in zlomu na trgu drugorazrednih hipotek so imeli posamezni udeleženci sekuritizacijskega procesa in konflikti, ki so zaradi asimetrije informacij nastali med njimi. Vedno je eden od udeležencev razpolagal z več informacijami kot ostali, kar je z nekaj spretnostmi lahko uporabil v svoj prid oziroma v škodo nasprotnika. V diplomskem delu smo še poseben poudarek namenili posameznim udeležencem, kot so državne in bonitetne agencije. S strani vlade ustanovljena podjetja (državne agencije) predstavljajo začetnike trga hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev. Njihova glavna posebnost so garancije, ki jih nudijo za odobrena posojila. Bonitetne agencije po drugi strani z izdajanjem bonitetnih ocen krojijo usodo vrednostnim papirjem, izdajateljem, podjetjem, državam idr. V želji po čim višji bonitetni oceni se podjetja poslužujejo različnih načinov za izboljšanje kreditne kredibilnosti. Posojilojemalčeve zmožnosti za odplačevanje posojila pa so opisane s posebnimi FICO vrednostmi, ki veljajo za najbolj razširjene posojilne ocene v Združenih državah Amerike.
Keywords: sekuritizacija, drugorazredni hipotekarno zavarovani vrednostni papirji, nepremičninski balon, finančna kriza, bonitetna agencija, asimetrija informacij
Published: 08.03.2011; Views: 2511; Downloads: 164
.pdf Full text (644,02 KB)

54.
ORGANIZACIJA SPLETNEGA POSLOVANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Aleš Rozman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Informacijski razvoj in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju pustile svoj pečat tudi v borznem poslovanju. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je elektronsko poslovanje s svojimi člani prek zasebnega omrežja pričela uvajati že leta 1993. Poslovanje v tej obliki je dokončno zaživelo in prevladalo v letu 1995, ko so bili ukinjeni še zadnji klasični sestanki z izklicevanjem cen na borznem parketu. Začetki elektronskega poslovanja z vrednostnimi papirji prek interneta v Sloveniji segajo v leto 1996, ko je skupina inženirjev v sodelovanju z eno od tedaj naprednejših borznih družb razvila sistem internetnega borznega poslovanja: OBS Online — Osebni borzni sistem. GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d. pa je konec leta 2002 ponudila spletni elektronski sistem GBD OnLine, ki omogoča oddajo borznih naročil na Ljubljanski borzi prek interneta. Odkar je bila storitev ponujena na trg, število uporabnikov naglo narašča. Tako se danes večina vseh naročil odda z uporabo trgovalnega sistema GBD OnLine.
Keywords: Spletno poslovanje, Organizacija, Investicije, Vrednostni papirji, Borza
Published: 19.04.2011; Views: 2037; Downloads: 97
.pdf Full text (3,28 MB)

55.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Keywords: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Published: 16.05.2011; Views: 1265; Downloads: 109
.pdf Full text (365,65 KB)

56.
57.
58.
59.
60.
Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica