Search the digital library catalog

Abstract: Hiter razvoj družbenih omrežij je bistveno preoblikoval dinamiko digitalnega marketinga, še posebej digitalnega marketinškega komuniciranja in vedenja odjemalcev. Vplivnostni marketing se je uveljavil kot ključna promocijska strategija, pri čemer imajo vplivneži osrednjo vlogo pri oblikovanju nakupnih namer svojih sledilcev. Magistrsko delo je bilo namenjeno raziskovanju in primerjavi vpliva mikro in makro vplivnežev na nakupne odločitve sledilcev. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne koncepte vplivnostnega marketinga ter razlike med mikro vplivneži (10.000 do 99.999 sledilcev) in makro vplivneži (100.000 do 1.000.000 sledilcev). Preučili smo dejavnike, kot so zaupanje, avtentičnost in angažiranost, ter njihov vpliv na nakupne odločitve odjemalcev. Pregled obstoječih raziskav je pokazal, da mikro vplivneži pogosto vzbujajo večjo stopnjo avtentičnosti in zaupanja, medtem ko makro vplivneži zagotavljajo večji domet in prepoznavnost, kar lahko različno vpliva na vedenje odjemalcev. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila spletna anketa med odjemalci družbenih omrežij (n = 119), s katero smo preverili štiri raziskovalne hipoteze. Osrednji cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike med mikro in makro vplivneži glede na stopnjo zaupanja v oglaševalske pozive, vpliv glede na spol sledilcev, učinkovitost priporočil pri oblikovanju nakupne namere ter splošno učinkovitost vplivnežev. Rezultati so pokazali, da med analiziranimi skupinami ni bilo statistično značilnih razlik. Izkaže se, da razlike med mikro in makro vplivneži same po sebi niso zadosten dejavnik za predvidevanje vedenja sledilcev, saj na njihove odzive vplivajo številni drugi dejavniki, vključno s psihološkimi značilnostmi sledilcev, kontekstom komunikacije, vsebino sporočil in algoritmi družbenih omrežij, ki določajo vidnost in doseg objav. Magistrsko delo prispeva k poglobljenemu razumevanju vplivnostnega marketinga v slovenskem okolju ter ponuja izhodišče za prihodnje raziskave. Te bi se lahko osredotočile na kvalitativne vidike vpliva, dolgoročno sodelovanje med vplivneži in blagovnimi znamkami ter primerjavo vpliva vplivnežev na različnih platformah.
Keywords: mikro vplivneži, makro vplivneži, zaupanje, nakupne namere, vplivnostni marketing
Published in DKUM: 28.08.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (3,28 MB)

Abstract: Delo podaja pregled povezav med vplivnostnim marketingom, podobo turističnih destinacij ter TikTok plesnimi videoposnetki. Temeljni raziskovalni problem predstavlja vprašanje, kako so v plesnih TikTok videoposnetkih predstavljene podobe turističnih destinacij in kako jih uporabniki TikToka dojemajo. TikTok plesne videoposnetke obravnavamo kot marketinško orodje za grajenje pozitivne podobe turistične destinacije. Rezultati koristijo strokovnjakom za marketing ter oddelkom, zadolženim za strateški razvoj turističnih destinacij. Rezultati kvantitativne analize 143 TikTok plesnih videoposnetkov mikro, makro in mega vplivnežev pokažejo prepletanje prikazovanja turističnih znamenitosti, glasbe in plesa. Analiza odzivov uporabnikov TikToka s pomočjo dveh fokusnih skupin in uporabo metode video elicitacije pokaže, dale preplet vseh treh elementov omogoča prepoznavnost turističnih destinacij, kar se kaže kot najboljša strategija za ustvarjanje TikTok plesnih videoposnetkov, namenjenih sooblikovanju pozitivne podobe turistične destinacije.
Keywords: vplivnostni marketing, podoba turistične destinacije, ples, TikTok, videoposnetki
Published in DKUM: 26.03.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,11 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi. V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme. Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice. Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje. Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Keywords: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 75
Full text (1,56 MB)

Abstract: Vzpon digitalnih medijev in družbenih omrežij je omogočil prihod novih načinov komuniciranja za podjetja. TikTok je v zadnjem času eno izmed bolj priljubljenih družbenih omrežij. Ob nastanku družbenih omrežij je nastal tudi vplivnostni marketing, ki je del digitalnega marketinga in za svojo komuniciranje uporablja digitalne marketinške kanale. Pomemben vidik so vplivneži, ki s svojo avtentičnostjo in kreativnostjo vplivajo na nakupne odločitve uporabnikov družbenih omrežij. Ti imajo ključno vlogo pri promociji podjetja, saj imajo močan vpliv na zaupanje in percepcijo svojih sledilcev. Diplomsko delo se osredotoča na uporabo TikTok vplivnežev in njihov vpliv na nakupne odločitve slovenskih uporabnikov TikToka.
Keywords: TikTok, vplivnež, nakupne odločitve, družbeno omrežje, vplivnostni marketing
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 90
Full text (1,13 MB)

Abstract: Vplivnostni marketing je sodobno marketinško orodje, ki v današnjem digitalnem času presega tradicionalne meje oglaševanja. Ni zgolj trend, temveč transformativna paradigma, ki se giblje na zapletenem presečišču digitalnih medijev, avtentičnosti in povezovanja različnih akterjev t. i. podjetij, vplivnežev in odjemalcev. Vplivneži so sledilci trendov in njihovi ustvarjalci. Podjetja lahko z njihovo pomočjo pridobijo dostop do obsežnega občinstva in vstopnico v ospredje družbene relevantnosti, krmarijo po nenehno spreminjajoči se pokrajini potrošniških preferenc in skozi kreativne pristope izkoriščajo njihove glasove kot učinkovite informativne ter tudi prodajne kanale. V okviru magistrskega dela smo skozi teoretični in empirični del raziskali preučevano področje vplivnostnega marketinga z vidika vplivnežev in naročnikov. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna izhodišča in pojme, definirali vplivnostni marketing, predstavili zgodovino vplivnostnega marketinga ter dobre in slabe plati le-tega. Po splošni opredelitvi vplivnostnega marketinga smo v nadaljevanju opredelili, kdo so vplivneži, vrste vplivnežev, družbena omrežja za sodelovanje in načine sodelovanj z vplivneži. Z namenom pridobitve relevantnih informacij smo v empiričnem delu opravili poglobljeno analizo omenjenega področja s pomočjo dveh strukturiranih anketnih vprašalnikov. S preverjanjem zastavljenih hipotez smo ugotovili, da lahko podjetja s sodelovanjem z vplivneži gradijo zaupanje in verodostojnost pri svojem ciljnem občinstvu, kar pozitivno vpliva na nakupno odločitev potrošnikov. Večina naročnikov se pri sodelovanju z vplivneži raje odloča za dolgoročna kot enkratna sodelovanja. Instagram je med vplivneži najbolj priljubljeno družbeno omrežje ter vodilna platforma za vplivnostni marketing, ki jo podjetja najraje uporabljajo za sodelovanje z vplivneži. Vplivneži ustvarjajo vsebine, promovirajo izdelke ali storitve podjetij v zameno za plačilo ali druge ugodnosti, pa vendar večini vplivnežev vplivnostni marketing ne predstavlja osrednjega vira dohodkov.
Keywords: vplivnostni marketing, vplivneži, naročniki, družbena omrežja, Instagram, sodelovanje z vplivneži
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 230; Downloads: 205
Full text (3,69 MB)