Search the digital library catalog

Abstract: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Keywords: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Published: 12.05.2021; Views: 157; Downloads: 76
Full text (1,44 MB)

Abstract: Oskrba s hrano je eno izmed najbolj zapletenih logističnih področij v zadnjih desetletjih glede na neprestano rast potrošnje prehrambenih izdelkov, predvsem v hitro razvijajočih se državah. Oskrbne verige hrane postajajo vse bolj globalne in prepletene znotraj široke mreže pridelovalcev, distributerjev, logističnih centrov, trgovin in potrošnikov. Kompleksnost na področju prehrambne industrije prinaša odgovorno spremljanje sledljivosti blaga, preverjanja kakovosti, ustreznosti in časovne zadostnosti z ozirom na zadovoljitev potreb vse zahtevnejših potrošnikov. Z večanjem proizvodnih kapacitet in zadovoljitvijo potreb po hrani globalnega prebivalstva je neizogibna posledica onesnaževanje okolja z različnimi izpusti in odpadnimi snovmi. Za bolj celovito razumevanje oskrbovalnih verig hrane, njihovih vlog in potencialov izboljšav moramo sisteme proučiti na zelo podroben, sistemski in strukturiran način, ki presega le opis materialnih tokov, porabljeno energijo, transportne poti in časovne omejitve. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za vrednotenje oskrbnih verig predvsem z vidika emisij v zrak (npr. CO2) in uvajanja trajnostne embalaže ter skrbnega ravnanja z odpadki. Poudarek je tudi na spodbujanju potrošnikov k nakupu okolju prijaznih gospodinjskih aparatov in drugih naprav. Redko pa najdemo raziskave, ki vključujejo celovito vrednotenje oskrbne verige od samega začetka pridobivanja materialov, skozi transport do proizvodnega obrata, proizvodne procese, transport do distribucijske mreže, potrošnika in, ne nazadnje, skozi fazo uporabe izdelka v času njegove življenjske dobe, vse do zadnje faze, ko izdelek izgubi svojo prvotno funkcijo in postane odpadek in lahko tudi vir za nadaljnjo uporabo. Pri pregledu literature na področju trajnostne oskrbe s hrano lahko v zadnjih letih zasledimo novejšo metodo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov oskrbovalnih verig, imenovano Life Cycle Assessment, ali vrednotenje življenjskega cikla (v nadaljevanju LCA). Metoda temelji na ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) standardih 14040 in 14044 ter je ena izmed najbolj celovitih in znanstveno ter metodološko podprtih postopkov za vrednotenje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu izdelka, procesa ali storitve.
Keywords: Oskrbne verige hrane, Analiza življenjskega cikla, Krožno gospodarstvo, Trajnostna logistika, Vpliv na okolje.
Published: 13.03.2020; Views: 555; Downloads: 2

Abstract: Pri kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, gre za okvare delov telesa in sicer mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja v katerem se delo izvaja. Zaposleni v endoskopskih enotah se morda ne zavedajo fizičnega tveganja, ki so mu izpostavljeni vsak dan zaradi ponavljajočih se gibov v delovnem procesu. Ponavljajoči gibi pri opravljanju endoskopskih preiskav povečujejo tveganje za nastanek kostno-mišičnih poškodb, ki lahko v končni fazi povzročijo trajne poškodbe in invalidnost. Tveganja za telesne poškodbe so povezana s trajanjem dela, silo ki je potrebna za dokončanje opravil, lokalnimi kontaktnimi obremenitvami in delovnimi položaji (drža). V magistrskem delu smo si zastavili cilj potrditi vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenterološki endoskopski enoti. Podatke raziskave smo pridobili z dvema raziskovalnima metodama v treh endoskopskih enotah: Diagnostičnem centru Bled, UKC Ljubljana – KOGE in v Splošni bolnišnici Novo mesto. Prva metoda je bila ergonomska opazovalna metoda RULA (Rapid Upper Limb Assessment) s pomočjo katere smo naredili oceno opazovanih zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah. Druga metoda je bil strukturiran anketni vprašalnik, s katerim smo želeli od zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah, v katerih smo izvajali opazovalno metodo, pridobiti povratne informacije o težavah, povezanih s kostno-mišičnimi obremenitvami. Raziskava je temeljila na štirih hipotezah.
Keywords: ergonomija, delovno okolje, vpliv delovnega okolja, zaposleni v endoskopiji, kostno-mišična obolenja
Published: 07.07.2017; Views: 787; Downloads: 140
Full text (3,75 MB)

Abstract: Izhodišča Barve nas obdajajo v vsakem trenuteku našega življenja in zavedno ter nezavedno vplivajo na kakovost življenja vsakega posameznika. Domače okolje je za večino ljudi edino okolje, kjer se lahko sprostijo in si uredijo okolje, tako da ustreza njihovemu načinu življenja. Primerna izbira barv v tem okolju je zato bistvenega pomena. Namen V raziskavi smo želeli preveriti, ali so ljudje zadovoljni z izbiro barv v svojem domačem okolju, kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev pri izbiri barv, za katere barve se na splošno odločajo ter ali uporabljajo različne oziroma enake barve v prostorih z različnim namenom uporabe. Raziskovalna metodologija Raziskava, v kateri so sodelovale 103 osebe, starejše od 18 let, smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultate smo analizirali s programom SPSS 21.0 in Excel 2010. Statistične metode, ki so bile uporabljene za obdelavo podatkov, so: - izračun frekvenc in odstotkov, - izračun odstotkov vprašanja z več možnimi odgovori, - izračun srednjih vrednosti, - Pearsonov test hi-kvadrat, - binomialni test. Rezultati V vzorcu raziskave je bilo dve tretjini žensk in ena tretjina moških. Med njimi je bila skoraj polovica starih med 32 in 45 let, najmanj pa je bilo starih nad 60 let. Pri opremljanju domačega okolja prevladujejo nežne, pastelne barve, sledijo svetle žive barve oziroma kombinacija naštetega. Temnejše, umirjene barve uporablja le manjši odstotek anketirancev. Ljudje se odločajo za podobno izbiro barv v prostorih, ki imajo različen namen uporabe, kot so kuhinja, spalni in dnevni prostor. Izbira barv je največkrat odvisna od dejavnikov, ki so osebne narave, vendar še vedno praktični vidik izbire barv postavljajo pred barvne smernice in predhodno znanje o barvah. Barve v domačem okolju iz otroštva le deloma vplivajo na poznejšo izbiro barv, ko si ljudje urejajo svoje domače okolje. Manjši delež anketiranih oseb meni, da barve nimajo nikakršnega vpliva na njihovo počutje. Med tistimi, ki so nasprotnega mnenja, pa jih večina meni, da je vpliv barv v vseh prostorih domačega okolja pozitiven. Več kot polovica anketiranih oseb je s svojo izbiro barv popolnoma zadovoljnih, dobra tretjina le delno, zanemarljiv odstotek pa jih je z izbiro popolnoma nezadovoljnih. Mnenje o tem, ali so izbiri barv za svoje domače okolje posvetili dovolj časa, je deljeno in se precej enakomerno porazdeli med tiste, ki so mnenja, da so izbiri barv posvetili dovolj časa in tiste, ki menijo, da bi predhodno lahko pridobili več časa in pridobili več znanja o vplivu barv. Zaključki Ugotovili smo, da kljub temu da se ljudje zavedajo vpliva barv v njihovem domačem okolju, ki je v visokem odstotku pozitiven, bi pred urejanjem domačega okolja lahko več časa posvetili izbiri barv in pridobili več predhodnega znanja o barvah in njihovem vplivu, saj je to ključ do prijetno urejenega bivalnega okolja.
Keywords: - barve - vpliv - domače okolje
Published: 27.10.2016; Views: 1029; Downloads: 200
Full text (1,69 MB)

Abstract: Uporaba papirja kot medija za prenos informacij ima dolgo zgodovino in je močno zakoreninjena tudi v sodobni, tehnološko napredni družbi. V mnogih podjetjih ta medij ohranja pomembno vlogo, poraba pa je velika zlasti v podjetjih s pisarniško dejavnostjo. Negativni vidiki uporabe papirja so poleg obremenilnega vpliva na okolje tudi odsotnost prednosti, ki jih omogočajo tehnološko naprednejši načini prenosa informacij. Spoznali bomo, zakaj in kako proizvodnja papirja negativno vpliva na okolje. V diplomskem delu bomo preučili postopke s porabo papirja v avtomobilskem oddelku zavarovalniškega podjetja. Na podlagi poznavanja procesa dela bomo predlagali spremembe, ki bodo porabo papirja zmanjšale. Spremembe za optimalen učinek zahtevajo prenovo celostnih programskih rešitev in posledično prenovo poslovnih procesov. Predlagane spremembe zato prispevajo k boljši organiziranosti, preglednejšim postopkom, krajšim časom obdelave in večji učinkovitosti. V zaključku bomo ugotovili, da zaradi narave dela uporabe papirja ni smiselno ukiniti, temveč le skrajno zmanjšati. Na podlagi internih podatkov smo z manjšo zanesljivostjo kvantitativno ocenili učinke predlaganih sprememb.
Keywords: uporaba papirja, vpliv na okolje, zmanjšanje porabe papirja, pisarniška dejavnost
Published: 05.10.2016; Views: 731; Downloads: 61
Full text (791,84 KB)