Search the digital library catalog

Abstract: Tema diplomskega dela je neprimerno ravnanje z zdravili. Neprimerno ravnanje z zdravili predstavlja resen okoljski in zdravstveni problem, saj lahko farmacevtske učinkovine, ki končajo med mešanimi odpadki ali v odtokih onesnažijo vodo in tla. To negativno vpliva na ekosisteme, zdravje ljudi ter prispeva k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotikom. Kljub temu, da so zbirni sistemi za varno odstranjevanje odpadnih zdravil na voljo, se še vedno soočamo z izzivom neustreznega odlaganja. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med širšo populacijo, raziskali stopnjo ozaveščenosti posameznikov o pravilnem odstranjevanju pretečenih zdravil. Rezultati so pokazali, da mnogi še vedno ne poznajo pravilnih postopkov odlaganja ali jih ne upoštevajo v zadostni meri. Ključna rešitev za zmanjšanje tega problema je dosledno vračanje odpadnih zdravil v lekarne, kjer so zagotovljeni ustrezni postopki uničenja ter nadaljnje ozaveščanje javnosti o odgovorni uporabi in odstranjevanju zdravil.
Keywords: zdravila. odpadki, ravnanje z odpadnimi zdravili, vpliv na okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 80
Full text (2,72 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Raba angleškega jezika v slovenskem radijskem svetu preučuje vpliv angleškega jezika in anglicizmov na besedišče moderatorjev na dveh slovenskih radijskih postajah. V sklopu raziskave smo analizirali pogovore in intervjuje z radijskimi voditelji ter preučevali prisotnost in pogostost angleških izrazov pri njihovem delu. Ugotovili smo, da globalizacija pomembno vpliva na uporabo angleškega jezika, kar se kaže v pogostem vključevanju anglicizmov v govoru. Ti vplivi so še posebej izraziti pri mladih moderatorjih, ki uporabljajo angleške izraze za izražanje trendov in sodobnega življenjskega sloga.  
Keywords: mediji, radijske postaje, vpliv angleščine, slovensko okolje, globalizacija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 1; Downloads: 37
Full text (908,13 KB)

Abstract: Ta naloga predstavlja celovito oceno življenjskega cikla embalaže za paradižnik iz vidika vplivov na okolje. V nalogi so analizirane štiri različne plastične embalaže za paradižnik – polipropilenska folija, polipropilenska vrečka kombinirana s kartonsko škatlo iz valovitega recikliranega papirja, navadna plastična vrečka iz polietilena nizke gostote in škatla iz recikliranega polietilena tereftalata. Analizo vrednotenja življenjskega cikla smo izvedli z uporabo programskega orodja Open LCA in CML Centrum voor Milieukunde Leiden, metodo za vrednotenje vplivov. Rezultati so pokazali, da imata procesa proizvodnje plastične embalaže in kartonske škatle največji vpliv na okolje. Gledano skozi celoten življenjski cikel, predstavlja R PET škatla najslabšo možnost za izbiro embalaže, saj ima vpliv na večino okoljskih kazalcev izrazitejši, v primerjavi z drugimi embalažami. LDPE in PP vrečka nista tako sporni za okolje, kot pa R PET škatla ali celo sestavljena embalaža iz PP folije in kartonske škatle. Vse embalaže pa dosegajo največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja ozračja.
Keywords: življenjski cikel, plastična embalaža, polipropilen, reciklirani polietilen tereftalat, polietilen nizke gostote, vpliv na okolje
Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 693; Downloads: 73
Full text (2,25 MB)

Abstract: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Keywords: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1363; Downloads: 177
Full text (3,67 MB)

Abstract: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Keywords: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Published in DKUM: 12.05.2021; Views: 1143; Downloads: 245
Full text (1,44 MB)