Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Keywords: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1714; Downloads: 277
Full text (709,96 KB)

Abstract: Ženske so danes obravnavane kot nepredvidljiva delovna sila, saj se v življenju srečujejo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo njihovo poklicno pot - bodisi materinstvo, spolna diskriminacija in stereotipi, ki so na nek način še vedno prisotni v družbi. Ženske so danes v veliki meri bolj izobražene kot moški, vendar pa kljub temu zasedajo nižja delovna mesta, njihova bruto plača pa je v povprečju še vedno nižja od moške. Diplomsko delo obravnava dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev za izobraževanje in na odločitev za zaposlitev žensk. Velik pomen pri teh odločitvah imajo družba, vrednote in norme v kulturi, v kateri živimo. Prav tako pa k odločitvi za izobraževanje velikokrat pripomore tudi izboljšanje ekonomskega statusa posameznice. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov - iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu smo opisali zgodovino izobraževanja in zaposlovanja žensk vse do danes, opredelili smo dejavnike, za katere menimo, da v veliki meri vplivajo na odločitev za izobraževanje in zaposlitev ter jih povezali z vlogo žensk, ki jo imajo v organizaciji. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja raziskavo in njene rezultate. Zanimalo nas je, v kolikšni meri družbeni, ekonomski, kulturni in psihološki dejavniki vplivajo na odločitve za izobraževanje žensk in tudi v kolikšni meri omenjeni dejavniki vplivajo na zaposlovanje žensk – kateri dejavnik prevladuje ter kakšen pomen se pripisuje ostalim dejavnikom. S tem smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar ženske spodbuja in motivira za izobraževanje in zaposlovanje.
Keywords: položaj žensk v družbi nekoč in danes, vpliv dejavnikov, diskriminacija, ženske na menedžerskih položajih
Published in DKUM: 22.10.2013; Views: 2475; Downloads: 381
Full text (871,45 KB)

Abstract: Izhodišča: Astma je najpogostejša kronična bolezen dihal, ki pri vsakem bolniku poteka drugače. Čeprav zdravila za astmo ni, se simptomi blažijo z različnimi zdravili in s spremembo življenjskega stila. Zdravstvena vzgoja pripomore k boljši kontroli bolezni, kakovosti življenja in obvladovanju bolezni. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti vpliv astme na kakovost življenja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika, sestavljena iz 34 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 44 astmatikov. Izvedena je bila v alergološki in pulmološki ambulanti Bolnišnice Topolšica in je potekala od marca do junija 2012. Rezultati: Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da je astma pri 66 % anketiranih dobro nadzorovana in da jih več kot polovica mora jemati terapijo enkrat do večkrat na dan. Pri 29 % anketiranih vpliva astma na duševno zdravje. Ugotovili smo, da zaradi astme večina astmatikov opravlja vsakodnevne aktivnosti z nekaj težavami. Do večjih ovir prihaja pri športnih aktivnostih, kjer ima težave kar 73 % anketiranih. Kljub oviram v življenju pa 57 % astmatikov meni, da se njihova kakovost življenja ni zmanjšala po diagnozi bolezni. Sklep: Astma ima največji vpliv na kakovost življenja pri opravljanju vsakodnevnih in športnih aktivnostih. Z zdravstveno vzgojo bi bilo potrebno osveščati bolnike in jim svetovati, kako se izogibati sprožilcem astme.
Keywords: Astma, astmatik, vpliv dejavnikov, kakovost življenja, zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 2955; Downloads: 627
Full text (2,52 MB)

Abstract: Močvirski krešič (Carabus variolosus Fabricius, 1787) je v Evropi ogrožena habitatska vrsta gozdnih potokov, saj njegovo življenjsko okolje naglo izginja. Uvrščen je na seznam Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. V diplomskem delu sem na podlagi znanih dejstev o njegovi biologiji raziskala, v katerem habitatu v Slovenskih goricah najdemo močvirskega krešiča. Ugotavljala sem, v kolikšni meri vplivajo izbrani biotski in abiotski dejavniki na prisotnost in številčnost močvirskega krešiča na območju Radgonsko-Kapelskih goric in na območju ob Muri od Ceršaka do Sladkega Vrha. Dobljene podatke sem primerjala z rezultati študije habitata močvirskega krešiča, izvedene v Vestfaliji v Nemčiji (Matern in sod., 2007). Raziskava je obsegala zimsko pregledovanje prezimovališč in poletni popis s pomočjo talnih pasti. Ugotovila sem, da je močvirski krešič v Slovenskih goricah splošno prisoten ob manjših vodotokih (gozdni potoki, zamočvirjen gozd …). Vezan je na območja z višjo vlažnostjo tal in pH-vrednostjo tal blizu nevtralnega območja. V večjem številu se pojavlja na območjih z nižjim naklonom hriba na obeh bregovih potoka ter ob potokih s plitvo strugo, v gozdovih z večjo pokrovnostjo zeliščnega sloja, gostejšim sklepom krošenj in manjšo presvetljenostjo gozda, kjer od drevesnih vrst prevladujeta jelša in gaber. Glavni pogoj za izbiro oddaljenosti in najnižjo višino prezimovališča nad gladino vodnega vira je zadostna količina vlage skozi vso zimo ter zagotovilo, da ob večji količini padavin prezimovališča ne zalije voda.
Keywords: Carabus variolosus, močvirski krešič, hrošči, Carabidae, Coleoptera, Slovenske gorice, vpliv abiotskih in biotskih dejavnikov.
Published in DKUM: 13.04.2010; Views: 4528; Downloads: 374
Full text (4,27 MB)