1. Postopek projektiranja večnivojskega vozlišča tipa trobente : magistrsko deloDragana Hrgić, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je teoretično in praktično opisano izvennivojsko vozlišče oblike trobente in
njegova uporaba glede na parametre gostote prometa, prometne varnosti in ekonomičnosti
gradnje ter analiza prostorske komponente skozi računalniško izdelavo projektne
dokumentacije. Uvodni del naloge skozi osem krakov opisuje temeljna načela projektiranja in
gradnje cestnih vozlišč z opisi vrst projektov cestne infrastrukture. V nadaljevanju teoretičnega
dela naloge so navedeni načini delitve javnih cest, relevantne hitrosti kot osnovni parametri
cestne infrastrukture, opisani so elementi horizontalno in vertikalno vodenih osi ter naštete
dimenzije cestnih profilov ter načini priključka in vozlišč v več ravneh. Posebna pozornost je
namenjena dimenzioniranju in vrstam ramp ter parametrom prometnih pasov izvozov iz
glavne smeri (odcepljanje), vhodov iz ramp v glavno ali stransko cestno smer (priključevanje),
prepletanja z namenom izključitve ali vključitve v želeni cestni smeri in zadosni razdalji v zvezi
z omenjenimi elementi. Praktični del naloge obsega opredelitev projektnih nalog skozi
procesna dejanja uporabe različnih zakonskih in podzakonskih okvirjev pri projektiranju cestnih
vozlišč v obliki »trobente« v procesu izdelave glavnega projekta. Velik del naloge se nanaša na
pripravo projektne dokumentacije za cestno vozlišče Bistra na avtocesti A2 Zagreb–Macelj s
prikazom izbranih in izračunanih številčnih vrednosti parametrov cestnega vozlišča tipa
trobenta. Magistrsko delo se zaključi z grafičnim prikazom konstrukcijske situacije, vzdolžnih
in prečnih profilov ter podrobnimi razdelavami posameznih konstrukcijskih elementov Keywords: izvennivojsko vozlišče, izvozni prometni tok (odcepljanje), uvozni
prometni tok (priključevanje), pas za prepletanje, vstopna rampa, izstopna rampa, pregledna razdalja Published in DKUM: 17.11.2022; Views: 194; Downloads: 37
Full text (9,01 MB) |
2. Arhitekturna zasnova regionalnega prireditvenega centra v prometnem vozlišču v Mariboru : magistrsko deloNejc Gonza, 2022, master's thesis Abstract: Prometna infrastruktura v sodobnem načinu življenja predstavlja ključno komponento racionalne rabe časa. Dobro infrastrukturno izhodišče dviguje pomembnost in vrednost območij. Dodano vrednost takšnim območjem predstavlja pravilno izbran javni program, ki prostor bogati in dopolnjuje prostorsko pestrost. Problematika takšnih območij je v (pre)velikem potencialu, ki ga prostor nudi. Cena, različne regulacije, pogoji in omejitve so ključni dejavniki, ki odvrnejo investitorje. Zaradi tega območja z neomejenim mestotvornim potencialom ostajajo prazna. V magistrski nalogi smo raziskali eno izmed takšnih območij v Mariboru. To je železniški trikotnik, ki zaradi svojih izjemnih infrastrukturnih danosti in bližine starega mestnega jedra ponuja območje z izjemnim obogatitvenim in povezovalnim potencialom, saj s pravilno izbiro programa poveže odrezano mestno četrt Pobrežje s starim mestnim jedrom. V projektnem delu naloge smo na tem območju zasnovali prireditveni center. Keywords: prireditveni center, prometno vozlišče, sejmišče, železniški trikotnik, železniško postajališče, produkcijska hiša, pokrajinski arhiv, nadzor železniškega prometa, Maribor Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 381; Downloads: 203
Full text (75,44 MB) |
3. Vozlišče na osnovi vodikovih tehnologij : magistrsko deloAleksander Grobin, 2021, master's thesis Abstract: Več kot tretjino svetovnih emisij predstavljata industrija in transport, sektorja, ki ju ni mogoče v celoti elektrificirati. Kot vezni člen med obnovljivimi viri energije in brezogljično energijo se vse bolj uporablja vodik. V magistrskem delu je opisano vozlišče na osnovi vodikovih tehnologij. Električna energija se proizvaja v sončni elektrarni, ki nato v elektrolizerju proizvaja zeleni vodik oziroma vodik brez emisij toplogrednih plinov. Proizvedeni vodik se primarno uporablja za transport, v povezavi z gorivno celico pa omogoča avtonomnost vozlišča, kadar slednje ni povezano na elektroenergetsko omrežje. Za namen ogrevanja se toplota v vozlišču proizvaja v toplotnih črpalkah. Podani so tudi ekonomski izračuni vozlišča in končna cena vodika. Izračuni, modeli in simulacije vozlišča so izvedeni v programskem jeziku Python. Keywords: Vodik, zeleni, vozlišče, vodikove tehnologije, Python Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 426; Downloads: 37
Full text (2,03 MB) |
4. Novo mestno vozlišče pred knjižnico v Murski SobotiUrška Gomboc, 2019, master's thesis Abstract: Pričujoče delo je hibrid široke in podrobne analize trenutnega stanja tradicionalnega središča v Murski Soboti ter iz nje izhajajoče idejne rešitve mestnega vozlišča pred knjižnjico. V celostni analizi smo raziskovali trenutno stanje celotnega naselja. Nadrobneje smo analizirali ureditev in stanje prostora ter glavnih objektov osrednjega stavbnega bloka. V končnem koraku naloge smo na podlagi zbranega znanja in spoznanj o splošnem in lokalnem stanju prostora in z njim povezanih tem zasnovali celostni prostorski in vsebinski projekt za mestno vozlišče na območju pred regijsko knjižnico. Pri snovanju rešitve je bilo že v razvijanju idej stalno prepletanje oblikovanja stavbnih mas z oblikovanjem programa. Oblikovanje prostora projekta smo izrazito usmerili k doseganju ravnotežja in skladnosti v kontekstu okolice. Izziv je bil povezati vse obstoječe elemente in dejavnike, ki določajo in zaznamujejo območje. Ključni cilj je bil ustvariti realen in z dejstvi podkrepljen projekt, ki bi ponujal veliko lepega in javnega ter postal povezovalni dejavnik v središču Murske Sobote. Keywords: arhitektura, sodobno mesto, mestno vozlišče, urbane oblike, mestna podoba, kontekst, središče mesta, javni odprti prostor, trg, tržnica, kreativno središče, poslovni prostori, mestna garaža, idejni projekt, Murska Sobota Published in DKUM: 11.10.2019; Views: 1143; Downloads: 278
Full text (62,63 MB) |
5. Senzorsko vozlišče za merjenje okoljskih parametrovBrina Solar, 2018, diploma project paper Abstract: Z avtomatizacijo domovanj se je začelo pojavljati vse več možnosti za avtomatizacijo vrtov in kmetijskih površin. To je mogoče z uporabo senzorskih vozlišč, ki jih razporedimo po obdelovalni površini. Le-ta so zelo uporabna, saj omogočajo spremljanje okoljskih parametrov, ki lahko vodijo k slabšemu ali manj kakovostnemu pridelku. Z uporabo senzorskih vozlišč dobi pridelovalec možnost pregleda nad vplivom okoljskih parametrov in pravočasnega ukrepanja. Predvsem je tak način nadzora uporaben na večjih površinah, ki so pogosto precej oddaljene od prebivališča kmetovalca. Z razvojem senzorskih vozlišč se je pojavil tudi nov koncept kmetovanja, imenovan precizno kmetijstvo oz. agrikultura (ang. Precision agriculture). Ta temelji na opazovanju in merjenju okoljskih parametrov, na osnovi česar je mogoče izdelati sistem za avtomatsko oskrbovanje površin.
Naša ideja je bila, da bi za zajem okoljskih parametrov uporabili več senzorskih vozlišč, enakomerno razporejenih po obdelovalni površini. Zato je bil glavni cilj projekta izdelati delujoči prototip vezja senzorskega vozlišča za merjenje okoljskih lastnosti in preizkusiti njegovo delovanje v realnem okolju. Senzorsko vozlišče, ki smo ga izdelali, je namenjeno merjenju temperature in vlage zraka, vlažnosti zemlje in zaznavanju prisotnosti sonca oz. osvetljenosti (posredno preko sončne celice). Za merjenje lastnosti zraka in zemlje smo uporabili ločena senzorja, osvetljenost pa smo merili s pomočjo ADC priključka na mikrokrmilniku. Zamislili smo si čim bolj avtonomno vezje, ki vsebuje sončno celico in rezervno baterijo. V dneh sončnega vremena bo sončna celica napajala vezje in hkrati polnila baterijo. Če pa bo vreme oblačno ali deževno, bo vir napajanja rezervna baterija.
V okviru izdelave prototipa smo načrtali tiskanino za senzorsko vozlišče, izmerili karakteristike napajalnega dela vezja in primerjali delovanje sončnih celic različnih proizvajalcev, sprogramirali mikrokrmilnik za izvajanje meritev in testirali delovanje prototipa v realnem okolju. Mikrokrmilnik smo sprogramirali tako, da je zagotovljeno izvajanje meritev vsakih deset minut, po opravljenih meritvah pa gre celotno vezje v stanje spanja. Komunikacija med senzorji in mikrokrmilnikom za izvedbo meritev poteka preko komunikacijskega vodila TWI. V našem primeru je mikrokrmilnik prevzel vlogo gospodarja, senzorji pa vlogo sužnjev. Po opravljenih meritvah mikrokrmilnik pošlje rezultate meritev računalniku preko USART komunikacije.
Izmerili smo spremembo polnilnega toka baterije in izkoristek napajalnega vezja glede na napetost na sončni celici. Dokler je napetost na sončni celici višja ali enaka 0,4 V, vezje kot glavni vir napajanja uporablja sončno celico in preko nje polni baterijo. Pri nižjih napetostih na sončni celici se zgodi preskok na napajanje vezja iz baterije, kar povzroči znatno povečanje izkoristka napajalnega vezja. Izmerili smo tudi spremembo toka v mikrokrmilnik glede na stanje, v katerem se nahaja (spanje/mirovanje ali izvajanje meritev). Po pričakovanjih je bil tok veliko manjši, ko je bil mikrokrmilnik v stanju spanja. Na koncu smo za boljši pregled nad realnim delovanjem senzorskega vozlišča opravili tedensko testiranje prototipa v naravi. Iz rezultatov je razvidno, da zračna vlažnost ponoči nekoliko naraste, temperatura zraka pa pade. Hitri prehodi na krivulji vlage zemlje predstavljajo trenutke, ko smo zalili gredo. Počasno naraščanje pa je posledica padavin. Ker je bila naša senzorska enota na zahodni strani, lahko vidimo, da tudi v sončnih dneh ni bila cel dan obsijana. Kratki padci napetosti na sončni celici prikazujejo kratkotrajno oblačnost. Za podrobnejši pregled sprememb napetosti na bateriji smo izvedli še tri-dnevno meritev, kjer smo beležili vrednosti napetosti na bateriji in sončni celici. Iz rezultatov je razvidno, da se napetost baterije ne zmanjša veliko (manj kot 5%). Z izdelavo prototipa senzorskega vozlišča smo zadostili vsem zadanim zahtevam projekta. Keywords: senzorji, vozlišče, parametri, agrikultura Published in DKUM: 06.02.2019; Views: 1855; Downloads: 192
Full text (1,57 MB) |
6. Lokalizacija in detekcija objektov v prostoruMihael Leskovar, 2017, diploma project paper Abstract: Napredek tehnologije je povzročil širjenje lokacijskih tehnologij dostopnih širšemu krogu ljudi. GPS (globalni sistem pozicioniranja) je bil včasih dostopen le za vojsko in njene namene, v današnjem življenju pa je navigacija predvsem v prometu široko uporabna in razširjena. Najprej se je GPS pojavil kot navigacijska naprava, ki so jo namestili na vetrobransko steklo v avtu. Dandanes pa so GPS sprejemniki že vgrajeni v avte, pametne telefone in ure. Vendar pa navigacija z GPS deluje samo v odprtem prostoru, saj GPS signal ni dosegljiv v zaprtih prostorih, ker mu stene, pohištvo, streha,... predstavljajo oviro. Ker je navigacija v odprtem prostoru dobro uveljavljena in delujoča, v zaprtem prostoru pa še ne, je cilj tega projekta raziskati področje lokalizacije tarče ali vozlišča znotraj zaprtega prostora. Problem je bil, kako določiti lokacijo premičnega vozlišča. Za rešitev problema smo uporabili 3 stacionarna vozlišča, ki so vzpostavila komunikacijo s premičnim vozliščem in na podlagi časa preleta elektromagnetnega valovanja izračunala razdaljo med stacionarnimi vozlišči in premičnim vozliščem. Nato smo te razdalje preko enega izmed stacionarnih vozlišč (preko USB kabla priključeno na računalnik), s pomočjo serijske komunikacije poslali v naš Visual Studio program na računalniku. S pomočjo metode trilateracije smo izračunali koordinate premičnega vozlišča, jih zapisali v SQL tabelo ter s pomočjo spletne strani prikazali zadnjih 5 podatkov o lokaciji premičnega vozlišča na internetu. Keywords: Spletna stran, lociranje v prostoru, premično vozlišče. Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1081; Downloads: 105
Full text (2,38 MB) |
7. Implementacija Park & Ride sistema na lokacija Maribor-StudenciAleksandra Smolinger, 2012, master's thesis Abstract: Dejstvo je, da je ključen problem mestnih središč predvsem primestni dnevno migracijski promet. V ta namen je potrebno razvijati kombinirane prometne sisteme in z njihovo pomočjo razbremeniti mestna središča. Pri tem pomembno vlogo igrajo t. i. prestopne točke oziroma intermodalna vozlišča, kjer se prometni tokovi medsebojno združujejo in povezujejo. Takšno vozlišče predstavlja tudi sistem Park & Ride. Glavni cilj slednjega je preusmeriti ljudi od uporabe osebnega vozila in to za vsaj en del njihove poti, kjer lahko uporabljajo javni potniški promet ter posledično zmanjšati zasičenost mestnih središč z osebnimi avtomobili. Keywords: P&R, intermodalno vozlišče, javni potniški promet Published in DKUM: 22.10.2013; Views: 2100; Downloads: 191
Full text (5,23 MB) |
8. |
9. KAKOVOST STORITEV V OMREŽJIH IP/MPLSZala Paradiž, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo kakovost storitev (QoS) kot čedalje pomembnejši dejavnik pri načrtovanju paketno usmerjenih telekomunikacijskih omrežij. Najprej je predstavljen pojem omrežja naslednje generacije. Nadaljujemo s podajo definicij QoS ter z opisom konceptov zagotavljanja QoS, problemov, ki se pri tem pojavljajo, in metod QoS. Nato je opisano delovanje omrežij IP/MPLS ter nekatere možnosti uvedbe QoS s pomočjo tehnologije MPLS. V praktičnem delu je podan primer skripta, s katerim želimo prikazati uvedbo QoS-ja za optično ploščo večstoritvenega dostopovnega vozlišča v omrežju Telekoma Slovenije. Opisali smo to vozlišče in njegovo vlogo v tem omrežju. Podrobno smo si ogledali konfiguriranje optične plošče ter predstavili pomen posameznih ukazov vmesnika z ukazno vrstico. Keywords: kakovost storitve, internetni protokol, večprotokolno preklapljanje z oznakami, vlakno do doma, večstoritveno dostopovno vozlišče, razred storitve Published in DKUM: 29.09.2011; Views: 2614; Downloads: 286
Full text (1,38 MB) |
10. SPLOŠNO CAN VOZLIŠČE ZA ESMO MISIJOTadej Magdič, 2011, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomska naloga temelji na razvoju splošnega vozlišča za CAN omrežje pri ESMO misiji. Vgrajena programska oprema splošnega vozlišča je zasnovana časovno orientirano v obliki pod-procesov glavne zanke, kar zagotavlja robustnost in zanesljivost izvajanega programa. Težnja pri zasnovi vgrajene programske opreme je čim hitrejša obdelava sprejetih CAN sporočil in posredovanje ustreznih odgovorov. Sporočilo, ki prispe v vozlišče, se shrani v medpomnilnik enote, obdela in ponovno shrani v medpomnilnik za oddajo sporočila. Naslovi pošiljatelja in prejemnika posameznih sporočil so del protokola nad CAN okvirji na vodilu, pri tem vsebina sporočil nedvoumno določa posamezne procedure, ki jih ponuja strojna in programska oprema vozlišča. Keywords: okvir, protokol, vozlišče, omrežje, vodilo, sistem Published in DKUM: 25.09.2011; Views: 1388; Downloads: 106
Full text (3,89 MB) |