| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Novo mestno vozlišče pred knjižnico v Murski Soboti
Urška Gomboc, 2019, master's thesis

Abstract: Pričujoče delo je hibrid široke in podrobne analize trenutnega stanja tradicionalnega središča v Murski Soboti ter iz nje izhajajoče idejne rešitve mestnega vozlišča pred knjižnjico. V celostni analizi smo raziskovali trenutno stanje celotnega naselja. Nadrobneje smo analizirali ureditev in stanje prostora ter glavnih objektov osrednjega stavbnega bloka. V končnem koraku naloge smo na podlagi zbranega znanja in spoznanj o splošnem in lokalnem stanju prostora in z njim povezanih tem zasnovali celostni prostorski in vsebinski projekt za mestno vozlišče na območju pred regijsko knjižnico. Pri snovanju rešitve je bilo že v razvijanju idej stalno prepletanje oblikovanja stavbnih mas z oblikovanjem programa. Oblikovanje prostora projekta smo izrazito usmerili k doseganju ravnotežja in skladnosti v kontekstu okolice. Izziv je bil povezati vse obstoječe elemente in dejavnike, ki določajo in zaznamujejo območje. Ključni cilj je bil ustvariti realen in z dejstvi podkrepljen projekt, ki bi ponujal veliko lepega in javnega ter postal povezovalni dejavnik v središču Murske Sobote.
Keywords: arhitektura, sodobno mesto, mestno vozlišče, urbane oblike, mestna podoba, kontekst, središče mesta, javni odprti prostor, trg, tržnica, kreativno središče, poslovni prostori, mestna garaža, idejni projekt, Murska Sobota
Published: 11.10.2019; Views: 571; Downloads: 112
.pdf Full text (62,63 MB)

2.
Senzorsko vozlišče za merjenje okoljskih parametrov
Brina Solar, 2018, diploma project paper

Abstract: Z avtomatizacijo domovanj se je začelo pojavljati vse več možnosti za avtomatizacijo vrtov in kmetijskih površin. To je mogoče z uporabo senzorskih vozlišč, ki jih razporedimo po obdelovalni površini. Le-ta so zelo uporabna, saj omogočajo spremljanje okoljskih parametrov, ki lahko vodijo k slabšemu ali manj kakovostnemu pridelku. Z uporabo senzorskih vozlišč dobi pridelovalec možnost pregleda nad vplivom okoljskih parametrov in pravočasnega ukrepanja. Predvsem je tak način nadzora uporaben na večjih površinah, ki so pogosto precej oddaljene od prebivališča kmetovalca. Z razvojem senzorskih vozlišč se je pojavil tudi nov koncept kmetovanja, imenovan precizno kmetijstvo oz. agrikultura (ang. Precision agriculture). Ta temelji na opazovanju in merjenju okoljskih parametrov, na osnovi česar je mogoče izdelati sistem za avtomatsko oskrbovanje površin. Naša ideja je bila, da bi za zajem okoljskih parametrov uporabili več senzorskih vozlišč, enakomerno razporejenih po obdelovalni površini. Zato je bil glavni cilj projekta izdelati delujoči prototip vezja senzorskega vozlišča za merjenje okoljskih lastnosti in preizkusiti njegovo delovanje v realnem okolju. Senzorsko vozlišče, ki smo ga izdelali, je namenjeno merjenju temperature in vlage zraka, vlažnosti zemlje in zaznavanju prisotnosti sonca oz. osvetljenosti (posredno preko sončne celice). Za merjenje lastnosti zraka in zemlje smo uporabili ločena senzorja, osvetljenost pa smo merili s pomočjo ADC priključka na mikrokrmilniku. Zamislili smo si čim bolj avtonomno vezje, ki vsebuje sončno celico in rezervno baterijo. V dneh sončnega vremena bo sončna celica napajala vezje in hkrati polnila baterijo. Če pa bo vreme oblačno ali deževno, bo vir napajanja rezervna baterija. V okviru izdelave prototipa smo načrtali tiskanino za senzorsko vozlišče, izmerili karakteristike napajalnega dela vezja in primerjali delovanje sončnih celic različnih proizvajalcev, sprogramirali mikrokrmilnik za izvajanje meritev in testirali delovanje prototipa v realnem okolju. Mikrokrmilnik smo sprogramirali tako, da je zagotovljeno izvajanje meritev vsakih deset minut, po opravljenih meritvah pa gre celotno vezje v stanje spanja. Komunikacija med senzorji in mikrokrmilnikom za izvedbo meritev poteka preko komunikacijskega vodila TWI. V našem primeru je mikrokrmilnik prevzel vlogo gospodarja, senzorji pa vlogo sužnjev. Po opravljenih meritvah mikrokrmilnik pošlje rezultate meritev računalniku preko USART komunikacije. Izmerili smo spremembo polnilnega toka baterije in izkoristek napajalnega vezja glede na napetost na sončni celici. Dokler je napetost na sončni celici višja ali enaka 0,4 V, vezje kot glavni vir napajanja uporablja sončno celico in preko nje polni baterijo. Pri nižjih napetostih na sončni celici se zgodi preskok na napajanje vezja iz baterije, kar povzroči znatno povečanje izkoristka napajalnega vezja. Izmerili smo tudi spremembo toka v mikrokrmilnik glede na stanje, v katerem se nahaja (spanje/mirovanje ali izvajanje meritev). Po pričakovanjih je bil tok veliko manjši, ko je bil mikrokrmilnik v stanju spanja. Na koncu smo za boljši pregled nad realnim delovanjem senzorskega vozlišča opravili tedensko testiranje prototipa v naravi. Iz rezultatov je razvidno, da zračna vlažnost ponoči nekoliko naraste, temperatura zraka pa pade. Hitri prehodi na krivulji vlage zemlje predstavljajo trenutke, ko smo zalili gredo. Počasno naraščanje pa je posledica padavin. Ker je bila naša senzorska enota na zahodni strani, lahko vidimo, da tudi v sončnih dneh ni bila cel dan obsijana. Kratki padci napetosti na sončni celici prikazujejo kratkotrajno oblačnost. Za podrobnejši pregled sprememb napetosti na bateriji smo izvedli še tri-dnevno meritev, kjer smo beležili vrednosti napetosti na bateriji in sončni celici. Iz rezultatov je razvidno, da se napetost baterije ne zmanjša veliko (manj kot 5%). Z izdelavo prototipa senzorskega vozlišča smo zadostili vsem zadanim zahtevam projekta.
Keywords: senzorji, vozlišče, parametri, agrikultura
Published: 06.02.2019; Views: 1474; Downloads: 111
.pdf Full text (1,57 MB)

3.
Lokalizacija in detekcija objektov v prostoru
Mihael Leskovar, 2017, diploma project paper

Abstract: Napredek tehnologije je povzročil širjenje lokacijskih tehnologij dostopnih širšemu krogu ljudi. GPS (globalni sistem pozicioniranja) je bil včasih dostopen le za vojsko in njene namene, v današnjem življenju pa je navigacija predvsem v prometu široko uporabna in razširjena. Najprej se je GPS pojavil kot navigacijska naprava, ki so jo namestili na vetrobransko steklo v avtu. Dandanes pa so GPS sprejemniki že vgrajeni v avte, pametne telefone in ure. Vendar pa navigacija z GPS deluje samo v odprtem prostoru, saj GPS signal ni dosegljiv v zaprtih prostorih, ker mu stene, pohištvo, streha,... predstavljajo oviro. Ker je navigacija v odprtem prostoru dobro uveljavljena in delujoča, v zaprtem prostoru pa še ne, je cilj tega projekta raziskati področje lokalizacije tarče ali vozlišča znotraj zaprtega prostora. Problem je bil, kako določiti lokacijo premičnega vozlišča. Za rešitev problema smo uporabili 3 stacionarna vozlišča, ki so vzpostavila komunikacijo s premičnim vozliščem in na podlagi časa preleta elektromagnetnega valovanja izračunala razdaljo med stacionarnimi vozlišči in premičnim vozliščem. Nato smo te razdalje preko enega izmed stacionarnih vozlišč (preko USB kabla priključeno na računalnik), s pomočjo serijske komunikacije poslali v naš Visual Studio program na računalniku. S pomočjo metode trilateracije smo izračunali koordinate premičnega vozlišča, jih zapisali v SQL tabelo ter s pomočjo spletne strani prikazali zadnjih 5 podatkov o lokaciji premičnega vozlišča na internetu.
Keywords: Spletna stran, lociranje v prostoru, premično vozlišče.
Published: 29.01.2018; Views: 725; Downloads: 79
.pdf Full text (2,38 MB)

4.
Implementacija Park & Ride sistema na lokacija Maribor-Studenci
Aleksandra Smolinger, 2012, master's thesis

Abstract: Dejstvo je, da je ključen problem mestnih središč predvsem primestni dnevno migracijski promet. V ta namen je potrebno razvijati kombinirane prometne sisteme in z njihovo pomočjo razbremeniti mestna središča. Pri tem pomembno vlogo igrajo t. i. prestopne točke oziroma intermodalna vozlišča, kjer se prometni tokovi medsebojno združujejo in povezujejo. Takšno vozlišče predstavlja tudi sistem Park & Ride. Glavni cilj slednjega je preusmeriti ljudi od uporabe osebnega vozila in to za vsaj en del njihove poti, kjer lahko uporabljajo javni potniški promet ter posledično zmanjšati zasičenost mestnih središč z osebnimi avtomobili.
Keywords: P&R, intermodalno vozlišče, javni potniški promet
Published: 22.10.2013; Views: 1771; Downloads: 144
.pdf Full text (5,23 MB)

5.
ANALIZA TELEKOMUNIKACIJ V ZGRADBAH
Bojan Kralj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je analiza možnih izvedb telekomunikacijskega ožičenja, v sodobno zasnovanem poslovnem objektu. Na praktičnem primeru so prikazani štirje sistemi prenosov podatkov. Kot primer je uporabljen poslovni objekt, kateri je v času izdelave naloge, v fazi projektiranja. S podrobnejšo analizo je prikazana optimalno rešitev izvedbe telekomunikacijskega omrežja. Analize so finančno ovrednotene za boljšo predstavo vrednosti posamezne spremembe. Prikazane so prednosti in slabosti posameznega modela. Analiza nam lahko služi kot izhodišče ali podpora pri odločanju pri nadaljnih podobnih projektih.
Keywords: - telekomunikacije - komunikacijsko vozlišče - komunikacijsko podvozlišče - bakreni UTP vodniki - optični vodniki - brezžična tehnologija
Published: 05.09.2012; Views: 1161; Downloads: 98
.pdf Full text (1,57 MB)

6.
KAKOVOST STORITEV V OMREŽJIH IP/MPLS
Zala Paradiž, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo kakovost storitev (QoS) kot čedalje pomembnejši dejavnik pri načrtovanju paketno usmerjenih telekomunikacijskih omrežij. Najprej je predstavljen pojem omrežja naslednje generacije. Nadaljujemo s podajo definicij QoS ter z opisom konceptov zagotavljanja QoS, problemov, ki se pri tem pojavljajo, in metod QoS. Nato je opisano delovanje omrežij IP/MPLS ter nekatere možnosti uvedbe QoS s pomočjo tehnologije MPLS. V praktičnem delu je podan primer skripta, s katerim želimo prikazati uvedbo QoS-ja za optično ploščo večstoritvenega dostopovnega vozlišča v omrežju Telekoma Slovenije. Opisali smo to vozlišče in njegovo vlogo v tem omrežju. Podrobno smo si ogledali konfiguriranje optične plošče ter predstavili pomen posameznih ukazov vmesnika z ukazno vrstico.
Keywords: kakovost storitve, internetni protokol, večprotokolno preklapljanje z oznakami, vlakno do doma, večstoritveno dostopovno vozlišče, razred storitve
Published: 29.09.2011; Views: 2006; Downloads: 260
.pdf Full text (1,38 MB)

7.
SPLOŠNO CAN VOZLIŠČE ZA ESMO MISIJO
Tadej Magdič, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga temelji na razvoju splošnega vozlišča za CAN omrežje pri ESMO misiji. Vgrajena programska oprema splošnega vozlišča je zasnovana časovno orientirano v obliki pod-procesov glavne zanke, kar zagotavlja robustnost in zanesljivost izvajanega programa. Težnja pri zasnovi vgrajene programske opreme je čim hitrejša obdelava sprejetih CAN sporočil in posredovanje ustreznih odgovorov. Sporočilo, ki prispe v vozlišče, se shrani v medpomnilnik enote, obdela in ponovno shrani v medpomnilnik za oddajo sporočila. Naslovi pošiljatelja in prejemnika posameznih sporočil so del protokola nad CAN okvirji na vodilu, pri tem vsebina sporočil nedvoumno določa posamezne procedure, ki jih ponuja strojna in programska oprema vozlišča.
Keywords: okvir, protokol, vozlišče, omrežje, vodilo, sistem
Published: 25.09.2011; Views: 1179; Downloads: 85
.pdf Full text (3,89 MB)

8.
MEHANIZMI REŠEVANJA PROBLEMA SKRITEGA VOZLIŠČA V IEEE 802.15.4/ZIGBEE BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽJIH
Uroš Pešović, 2010, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi opisujemo energetsko učinkovite metode dostopa do prenosnega medija (MAC), ki se uporabljajo v brezži čnim senzorskih omrežjih (BSO). Brezžična senzorska omrežja so sestavljena običajno iz velikega število senzorjev, ki s komunikacijskega vidika predstavljajo vozlišča. BSO se uporabljajo v različnih aplikacijah daljinskega upravljanja in zaznavanje, kot so na primer: varovanje in hišna avtomatizacija, okoljski nazor in nadzor v zdravstveni oskrbi, vojaška uporaba, itd. Pogosto so, na določenem območju, razporejeni brez vnaprejšnjega načrtovanja. V takšnih omrežjih potrebujemo mehanizme, ki omogočajo samoorganizacijo, za komunikacijo z centralnim vozliščem, ki predstavlja podatkovni ponor. Eden od glavnih ciljev pri snovanju brezžičnih senzorskih omrežij je zmanjšanje skupne porabe energije, da bi omogočili nekaj mesecev ali celo let avtonomnega delovanja pri baterijskem napajanju. Poraba energije v BSO je odvisna od različnih dejavnikov, kot so: lastna poraba procesorja in senzorja, oddajna moč, količine prometa, itd. Porabo električne energije bomo lahko omejimo s skrbno izbiro komponent, z nižanjem oddajne moči in z ustreznimi komunikacijskim protokoli, ki omogočajo uporabo dolgih obdobij nedejavnosti, ko so naprave v načinu spanja. Dosedanje raziskave na tem področju so bile usmerjene k možnostim posodobitev protokolov MAC plasti v IEEE 802.15.4 WPAN (Wireless Personal Area Networks). Protokoli dostopa do prenosnega medija, uporabljenih v tovrstnih omrežjih, temeljijo na pristopu mediju z izogibanjem trčenj CSMA/CA (Carrier Sense Medium Access with Collision Avoidance). Glavna pomanjkljivost tega protokola je nesposobnost za spopadanje s problemom skritih vozlišč, ki pa je zelo pogost v vseh tipih brezžičnih omrežij. Trki paketov povzročajo nepotrebne izgube energije in degradacija zmogljivosti omrežij. Z uporabo RTS/CTS usklajevalnih mehanizmov, znanih iz IEEE 802.11 omrežij, je mogoče problem skritih vozlišč v celoti odpraviti. Mehanizem te vrste dostopa do medija zagotovi posredno sinhronizacijo med vozlišči, kar lahko zelo pove ča učinkovit uporabe prenosnega medija. V prvem delu magistrske naloge smo raziskali količino bitnih napak v paketih, v odvisnosti od interferenčnih paketov. Obstoječa dognanja upoštevajo vpliv interference enako kot šume ozadja. S simulacijami pa smo pokazali, da je bolje, če vpliv interference na količino bitnih napak, obravnavamo ločeno. Na podlagi meritev in simulacij smo izdelali empirični model, ki smo ga nato uporabili drugem delu raziskav. V drugem delu raziskav smo raziskali učinke skritih vozlišcč na interference paketov ob uporabi standardnih CSMA/CA mehanizmih dostopa mediju, ki se uporabljajo v omrežjih tipa IEEE 802.15.4/ZigBee. Rezultati simulacij kažejo, v primeru prisotnosti skritih vozliš č, hudo poslabšanje energetske učinkovitosti ter zmogljivosti omrežja iz stališča prepustnosti in zakasnitev paketov. Na koncu smo raziskovali učinkovitost ideje, da bi uporabili znane RTS/CTS mehanizme rokovanja tudi v BSO. Rezultati simulacij kažejo,da predlagani mehanizem pomaga popolnoma prepreči trčenja zaradi skritih vozlišč. Prav tako se je izkazalo, da v pogojih, kjer so prisotna skrita vozlišča pride do izboljšanja zmogljivosti omrežja, še posebej v pogojih velikega prometa. Zaznali pa smo tudi nekaj pomanjkljivosti. Glavna pomanjkljivost tega mehanizma je v velikem povečanju zakasnitev v pogojih povečanega prometa, kar omejuje njegovo uporabnost. To nam predstavlja tudi motivacijo za nadalje delo, ker bomo raziskovali nove mehanizme dostopa do prenosnega medija, ki bodo imeli boljše lastnosti v pogojih delovanja v omrežjih skritimi vozlišči.
Keywords: Skrito vozlišče, Brezžično senzorsko omrežje, IEEE 802.15.4, ZigBee, MAC, RTS/CTS
Published: 10.05.2010; Views: 2412; Downloads: 190
.pdf Full text (4,29 MB)

9.
Intermodalni transport kontejnerjev kot alternativa klasičnemu transportu iz Shanghaija v mesta osrednje evrope : magistrska naloga
Saša Hanc, 2009, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu Intermodalni transport kontejnerjev kot alternativa klasičnemu transportu iz Shanghaija v mesta osrednje Evrope bomo predstavili intermodalni transport in njegovo vlogo v okviru prometne politike Republike Slovenije. Opisali bomo vlogo logista, ki lahko s svojo naravnanostjo in poslanstvom veliko vpliva na razvoj intermodalnega transporta. V nalogi bomo predstavili tudi nekaj projektov, ki vplivajo in bodo vplivali na razvoj intermodalnega transporta v Evropski uniji. Intermodalni transport predstavlja veliko priložnost za nadaljnji razvoj in povečan obseg transporta v Sloveniji in Evropski uniji. Slovenija lahko izkoristi vse prednosti svoje geografske lege (luka Koper — kot vstopna luka v EU in križanje V. in X. koridorja na območju Slovenije). V drugem delu pa bomo poskusili s praktičnim primerom izračuna prevoznih stroškov iz Shanghaija do nekaterih evropskih mest dokazati, da je intermodalni transport cenejša, varnejša, hitrejša in ekološko prijaznejša oblika transporta kot klasičen transport.
Keywords: logistika, intermodalni transport, intermodalno vozlišče, kontejner, spremljani transport, nespremljani transport, prevozni stroški
Published: 14.08.2009; Views: 3427; Downloads: 531
.pdf Full text (27,80 MB)

10.
Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica