1. ANALIZA FINANČNEGA STRESA V IZBRANIH VZHODNOAZIJSKIH DRŽAVAHJaka Rodošek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo preučevali finančni stres v izbranih vzhodnoazijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Tajvanu – v obdobju od leta 2000 do 2023. Analiza temelji na indeksu finančnega stresa, ki združuje različne kazalnike, kot so volatilnost finančnih trgov, kreditni razmiki, likvidnostni kazalniki in obrestne mere. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako so te države reagirale na ključne krize, vključno s finančno krizo leta 2008, zdravstveno krizo 2020 in bančno krizo leta 2023. Rezultati kažejo, da so bile vse države v različni meri prizadete, vendar so zaradi raznolikih ukrepov uspele ohraniti določeno stopnjo finančne stabilnosti. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila za zmanjšanje finančnega stresa in povečanje odpornosti na prihodnje finančne krize.
Keywords: finančni stres, vzhodnoazijske države, indeks finančnega stresa, volatilnost finančnih trgov, obrestne mere, kreditni razmiki.
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 31
 Full text (1,66 MB) |
2. Strategije trgovanja z opcijamiUrška Rubin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava strategije trgovanja z opcijami. Primarni namen dela je seznaniti posameznika z različnimi načini ustvarjanja dobička z uporabo opcij na delniškem trgu, pri čemer so opisana tudi tveganja vsake izmed strategij.
V uvodnem delu so pojasnjeni osnovni pojmi, ki jih mora poznati trgovec z opcijami in razumeti njihovo vlogo ter značilnosti, preden se loti trgovanja. Predstavljeni sta dve vrsti opcij, in sicer ameriška ter evropska, v nadaljevanju pa pri opisu primerov strategij predpostavljamo, da so opcije evropske. Omenjen je zakon velikih števil, ki pojasnjuje, zakaj je, kadar gre za opcije, priporočeno večje število transakcij. Poudarek je tudi na grških črkah, ki imajo pri trgovanju z opcijami pomembno vlogo, saj z njimi merimo občutljivost portfelja na spremembo spremenljivk, ki določajo ceno opcije. Nepoznavanje grških črk lahko vodi do izgube, katere razlog je trgovcu z opcijami neznan. Diplomsko delo opisuje najpogostejše strategije trgovanja z opcijami. Med te štejemo razpone, kjer gre za trgovanje z dvema ali večimi opcijami istega tipa (vsaj dve nakupni opciji ali vsaj dve prodajni opciji), in pokrite opcije. V zadnjem delu so opisane še posamezne kombinacije, kjer vzpostavimo pozicijo tako v nakupnih kot tudi prodajnih opcijah na isto delnico.
Keywords: derivat, opcija, strategija trgovanja z opcijami, volatilnost
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 469; Downloads: 69
Full text (2,31 MB) |
3. Wienerjev procesEva Laznik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih so se svetovni finančni trgi sunkovito razcveteli na področju finančnih produktov, znanih kot izvedeni finančni instrumenti. Glavne vrste izvedenih finančnih instrumentov so nestandardizirane in standardizirane terminske pogodbe ter opcije, s katerimi se trguje na borzah po vsem svetu. V diplomskem delu smo največ pozornosti namenili opcijam in stohastičnim procesom. Različni modeli vrednotenja opcij izhajajo iz slučajnih procesov, imenovanih stohastični procesi. Wienerjev proces ali Brownovo gibanje je zvezni stohastični proces z zvezno slučajno spremenljivko, ki je osnova procesa, s katerim modeliramo gibanje cen delnic (geometrijsko Brownovo gibanje). Je temelj Itôve leme, ključnega procesa za določanje cen izvedenih finančnih instrumentov. Ti procesi so podlaga za razumevanje enačbe za določanje cen opcij, znane kot Black-Scholesova enačba, ki je predstavljala velik preboj v zgodovini ekonomije.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, opcije, borza, delnice, stohastični procesi, normalna porazdelitev, Brownovo gibanje, volatilnost, Wienerjev proces, Itôva lema
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 643; Downloads: 96
Full text (4,36 MB) |
4. Primerjava denarja in kriptovalutAnja Kešpret, 2018, undergraduate thesis Abstract: Dejstvo je, da so ljudje vedno povpraševali po izdelkih, ki jih niso imeli v svojem dosegu, imel pa jih je nekdo drug. Zaradi tega so začeli med seboj trgovati in že takrat, v obdobju menjalne trgovine, so v zameno za željeno ponudili živalske kože, hrano, izdelke ali katere druge dobrine. Takrat denar še ni obstajal v takšni obliki, kot ga poznamo danes, zato so bila plačilna sredstva konkretni izdelki – blagovni denar. Zgodovinski viri navajajo, da se je kovani denar pojavil kasneje, nekje v 7. stoletju p. n. št. v Lidiji. V novejši zgodovini kot denar pojmujemo večinoma papirnati denar, od sredine 20. stoletja pa tudi knjižni denar – plačilne bančne kartice, čeke in druge bančne storitve, ki ponujajo prenos transakcij med osebami. Sredstva morajo po kriterijih najvišjih finančnih institucij imeti predpisane značilnosti in opravljati določene funkcije, da jih lahko uvrščamo med denar. Različne države po svetu različno definirajo denar v obtoku, zato ima vsaka država predpisane svoje monetarne agregate, ki denar definirajo.
O kriptovalutah se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav je od njihovih temeljev minilo že več desetletij. Centralne banke kriptovalut ne uvrščajo med denar, glavni argument za to pa je njihovo nestabilno nihanje vrednosti. V preteklosti so po svetu nekatera podjetja že plačevala in poslovala z Bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, vendar pa velika večina držav po svetu njihovo uporabo še vedno zavrača.
Trgovanje s kriptovalutami se ne razlikuje dosti od trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti in z valutami. Finančniki pri trgovanju z instrumenti in napovedovanju trendov v veliki meri uporabljajo metode tehnične analize. Enake metode je mogoče uporabiti tudi za napovedovanje gibanja tečajev kriptovalut. Največja slabost kriptovalut je predvsem njihova volatilnost, ki otežuje natančno napoved gibanja tečaja v prihodnosti.
Keywords: denar, kriptovalute, volatilnost, decentralizacija, trend
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1382; Downloads: 237
Full text (934,69 KB) |
5. ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZEGabrijela Konrad, 2016, master's thesis Abstract: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav.
Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1433; Downloads: 149
Full text (3,54 MB) |
6. PREDSTAVITEV POSLA OBRESTNE ZAMENJAVE KOT ENEGA IZMED OSNOVNIH IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOVTanja Lakner, 2013, undergraduate thesis Abstract: Izvedenih finančnih instrumentov je veliko več, kot jih je opisanih v diplomski nalogi, hkrati pa nastajajo novi. Vsak izvedeni finančni instrument ima svoje prednosti in slabosti pred ostalimi instrumenti, zato je od vsake posamezne situacije odvisno kateri instrument je v danem trenutku najprimernejši. Podjetja in banke se morajo pred neugodnimi spremembami deviznih tečajev in obrestnih mer ustrezno zavarovati, katero obliko zavarovanja pa bodo izbrali, je odvisno od njih samih. Skratka, izvedeni finančni instrumenti so orodje, s katerimi je mogoče doseči donos v situaciji, ko tečaji ali obrestne mere rastejo ali padajo.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, valutni terminski posel, valutna zamenjava, valutna opcija, volatilnost, obrestna zamenjava, obrestne opcije, obrestna kapica, obrestno dno, obrestna ovratnica.
Published in DKUM: 13.08.2013; Views: 2569; Downloads: 212
Full text (627,06 KB) |
7. ANALIZA BORZNIH TRGOV VZHODNE EVROPEEdis Imamovič, 2011, undergraduate thesis Abstract: Države Vzhodne Evrope so tranzicijske države, ki so imele v času transformacije veliko podjetij, pretežno v državni lasti. Ta podjetja so bila zaradi zaprtega gospodarstva predvsem neučinkovita in nekonkurenčna. S prehodom na tržno gospodarstvo se je državni delež v podjetjih začel zmanjševati in tako je bilo v lastniški strukturi podjetij vedno več zasebnega kapitala. Zaradi zanimanja domačih in tujih vlagateljev so ta podjetja začela pridobivati na vrednosti.
S pospešenim procesom globalizacije je bilo do začetka svetovne finančne krize na borznih trgih Vzhodne Evrope možno doseči visoke donose. Države Vzhodne Evrope naj bi imele zaradi svojih velikih gospodarskih dinamik v preteklosti veliko koristi od priliva tujega kapitala. Tako se je začela selitev kapitala iz zahodnih trgov na obetajoče vzhodne trge, ki so imeli velik potencial ter višje donose. Vendar pa je zaradi pregretega svetovnega trga in prihoda svetovne globalne finančne krize denar iz razvitih zahodnih držav prenehal dotekati, in priča smo bili velikim odlivom tujega kapitala, ki je napajal vzhodne trge. Posledično je prišlo na teh trgih do pomanjkanja finančnih sredstev, visokega primanjkljaja v tekoči bilanci in do povečanja že tako visokega zunanjega dolga.
Keywords: Borzni trg, tržna kapitalizacija, likvidnost trga, volatilnost, investicijski skladi
Published in DKUM: 20.06.2012; Views: 1723; Downloads: 171
Full text (1,18 MB) |
8. VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEM: PRIMER SISTEMA TRGOVANJAVid Gradišar, 2008, undergraduate thesis Abstract: Trgovanje na borzi valut je umetnost. Danes se ponuja ogromno priložnosti za investiranje, ampak zaradi finančne krize so ljudje preplašeni in se izogibajo investicijam na borzah. Ne glede, trgovanje na borzi valut je lahko uspešno.
Preden bi sploh razmišljali o trgovanju, morate poznati osnove. Kaj je borza valut imenovana Forex, kaj premika valutne pare, kaj pomenijo simboli, kaj nam sporočajo in kako si jih pravilno razlagati in kako te informacije uporabiti v korist dobička pri trgovanju z valutami. Trgovslec ima pri svojem trgovanju različne zahteve, do platform in do načina trgovanja, ki ga uporablja. Vse podrobnosti so zelo pomembne pri trgovanju. Opozorilo: trgovanje na borzi valut lahko privede do velike izgube trgovalnega kapitala in vodi do popolne izgube le tega. Informacije, ki so na voljo v tej nalogi, niso dovolj, da bi bili uspešni pri trgovanju z valutami.
Trgovanje na borzi valut širi naša obzorja, naša znanja, z učenjem rastemo poklicno kot osebno. Približa nam svet svetovnih gospodarstev in ekonomij. V primeru, da razpolagate s časom, investicijskim kapitalom in željo po finančni svobodi, vam trgovanje na borzi valut toplo priporočam.
Keywords: Forex, borza valut, Indikator, Likvidnost, Lot, Pip, Posrednik, Broker, Pozicija, Špekuliranje, dobiček, Trgovalec, valuta, borza, Trgovalna platforma, Trgovalni kapital, investicije, Trgovalni sistem, Trgovati, Volatilnost, Vzvod
Published in DKUM: 20.09.2011; Views: 3637; Downloads: 312
Full text (1,52 MB) |
9. VREDNOTENJE BODOČIH TVEGANJAndrej Mastinšek, 2010, final seminar paper Abstract: Globalna finančna kriza je bankam, podjetjem, borznim posrednikom in vlagateljem dala vedeti, da morejo biti bolj pazljivi pri investiranju, če si želijo zagotoviti svoj obstoj. Zavedati se morajo tveganja, ki ga s seboj prinaša vsak finančni posel, saj skoraj ni finančnega dogodka, ki bi ga lahko napovedali s popolno gotovostjo. Seveda se vsi zavedamo, da bolj kot je neka investicija tvegana, večji je lahko končni zaslužek oziroma dobiček. Vendar so posledice nespametnega investiranja lahko zelo dramatične ne le za finančni sektor ampak za celotno gospodarstvo nekega okolja, regije, države ali sveta.
Baselski kriteriji regulacije kapitalske ustreznosti bank so se izkazali za neučinkovite, številni modeli tveganj v večini primerov niso delovali oziroma nekateri izmed njih so delovali celo katastrofalno. V realnem finančnem svetu najdemo mnoge modele, ki so finančnim institucijam dajali lažen občutek varnosti, saj so bili prepričani, da uporabljajo visoko razvite modele za odkrivanje, vrednotenje in preprečevanje tveganj.
Model Value at Risk, ki so ga razvili v devetdesetih letih v ameriški banki J.P. Morgan, je eden izmed bolj zanesljivih modelov vrednotenja potencialnih tveganj. Na osnovi modela se danes razvijajo nove metode merjenja tveganj.
VaR je postala standardna mera, s katero finančni analitiki kvantificirajo tržna tveganja. VaR je definiran kot maksimalna potencialna izguba portfelja finančnih instrumentov pri dani stopnji zanesljivosti. VaR se uporablja na različne načine, na primer kot mera za obvladovanje tveganj, kot podlaga za oceno uspešnosti tveganih naložb ter kot orodje za regulatorje trga. Zaradi tega je zelo pomembno, da je metode za izračun VaR dajejo natančne ocene.
Keywords: tveganje, obvladovanje tveganj, vrednotenje tveganj, normalna porazdelitev, volatilnost/nestanovitnost, korelacija, Value at risk model, historična metoda, korelacijska metoda, Monte Carlo simulacijska metoda
Published in DKUM: 26.01.2011; Views: 2790; Downloads: 311
Full text (593,25 KB) |
