1.
Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, master's thesis
Abstract: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Published in DKUM: 07.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,43 MB)
