Search the digital library catalog

Abstract: Zaradi hitrega načina življenja in uvedbe vse bolj zahtevnih delovnih nalog je stres vedno bolj prisoten v našem življenju. V delovnem okolju so vodilni vzroki za stres; preobremenjenost, trpinčenje, slaba razdelitev nalog, slaba organizacija, neprimerne delovne razmere, visoka stopnja odgovornosti ter sama vrsta zaposlitve. Obstajajo tudi različne vrste stresa, opozorilni znaki pa so njihov prvi indikator. Stres ima lahko škodljive posledice tako za posameznika kakor tudi za organizacijo, v kateri opravlja delo. S stresom se spoprijemamo z redno telesno aktivnostjo, tehnikami sproščanja, uravnoteženim delovnim urnikom, iskanjem podpore pri bližnjih ali strokovnjakih ter z razvojem pozitivnih miselnih vzorcev. V zaključnem delu predstavljamo obvladovanje stresa v delovnem okolju vojakov ter raziskavo konkretnih primerov le-tega. Vendar pa, če hočemo bolje spoznati vpliv stresa in rezultat le-tega, moramo najprej opredeliti posamezne pojme, ki se nanašajo na rezultat stresa v vojski. Predstavljamo stres in njegovo obvladovanje v delovnem okolju, ter raziskujemo, kako se mu lahko izognemo ali ga vsaj omilimo. S primerjavami in raziskavami člankov in drugih strokovnih literatur ugotavljamo bistvene ugotovitve razlik med različnimi vrstami pripadnikov Slovenske vojske z že zbranimi analizami ter raziskavami. Ugotovili smo, da se občutje stresa razlikuje glede na vrsto pripadnikov Slovenske vojske. V zaključnem delu preučujemo dolgoročne posledice kroničnega stresa, vključno z izgorelostjo in drugimi psihološkimi ter fizičnimi težavami. Zaključimo lahko, da je celosten pristop k obvladovanju stresa ključnega pomena za zagotavljanje optimalnega delovnega okolja v Slovenski vojski.
Keywords: stres na delovnem mestu, vojaki, delovno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 79; Downloads: 42
Full text (852,19 KB)

Abstract: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Keywords: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 409; Downloads: 90
Full text (2,05 MB)

Abstract: V diplomskem delu je opisano raziskovanje področja profesionalnega dela v varstvoslovju, in sicer poklicnega vojaka ter poklicnega gasilca. S pomočjo deskriptivne metode, metode kompilacije in komparativne metode je bilo preverjeno, kakšen je selekcijski postopek za izbrana poklica, predvsem pa kakšno je preverjanje gibalnih sposobnosti in merila za ta dva poklica. Spoznano je bilo, da gre pri obeh poklicih za zelo dinamično in nepredvidljivo delo, ki velikokrat poteka v težkih delovnih razmerah. Iz tega razloga je ključnega pomena dobra fizična in psihična pripravljenost, ki omogočata uspešnejše in varnejše delo. Glavne ugotovitve diplomskega dela so, da so kljub podobnostim med poklicema, selekcijski postopki, preverjanje gibalnih sposobnosti in tudi merila za le-te različni, imajo pa nekaj skupnih točk, kot je npr. obvezna nekaznovanost kot pogoj za prijavo kandidata, obvezno usposabljanje, obvezni zdravniški pregled, obvezna letna preverjanja sposobnosti itd. Glavne razlike so pri testih, ki se uporabljajo za preverjanje gibalnih sposobnostih v procesu selekcioniranja, v testih, ki se uporabljajo za letno preverjanje sposobnosti, ter posledično tudi v merilih za uspešno opravljene tovrstne teste.
Keywords: varstvoslovje, poklici, profesionalno delo, gasilci, vojaki, telesna obremenitev, usposabljanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2022; Views: 735; Downloads: 58
Full text (1,73 MB)

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo dve največji varnostni državni instituciji, policijo in vojsko. V slednjih so zaposlene osebe, ki varujejo javni red in mir. Od njih se pričakuje odlična psiho-fizična pripravljenost, saj so oni tisti, ki branijo državo ter njene državljane. Zanimalo nas je, koliko časa dejansko vložijo v svoj razvoj, ter koliko k temu prispevajo institucije, v katerih so zaposleni. Z kvalitativno analizo smo ugotavljali, koliko in če sploh se posvečajo športnim dejavnostim, zaradi katerih lahko ohranjajo svojo fizično kondicijo. Raziskali smo tudi, kdo ima možnost do fizične dejavnosti med službo, ki bi jim glede na ostre kriterije pred vstopom v vojsko ali policijo morala biti omogočena ter vzdrževana tudi ko so že enkrat v delovnem razmerju. Na policijskih upravah potekajo usposabljanja za policiste Posebne policijske enote, policiste v streljanju in vadba samoobrambe. Vsakemu udeležencu pripada osem ur usposabljanja mesečno in sicer, tri ure za teoretično izpopolnjevanje ter pet ur za praktični postopek in samoobrambo. V sodelovanju s fakulteto za šport je Generalna policijska uprava predpisala program za spremljanje psihofizičnega stanja policistov. Program obsega vsebine iz področja policijskih pooblastil, praktičnih postopkov s samoobrambo, ravnanje in streljanje z orožjem, ter psihofizične zmožnosti (Podlogar, 2014). Rezultati so pokazali, da policija svojim pripadnikom omogoča telesno aktivnost, vendar v zelo omejeni količini. Medtem pa pripadniki vojske vsakodnevno izvajajo razne fizične aktivnosti, njihova pripravljenost pa se meri enkrat letno na preizkusu gibalnih sposobnosti. Vsak vojak je ocenjen, če se med njimi najde kakšen, ki opravi preizkus dve leti zaporedoma z najnižjo oceno, je ta potencialen kandidat za prekinitev delovnega razmerja. Vojska skrbi, da so njeni pripadniki odlično fizično in psihično pripravljeni. Glede na ugotovljeno, je zelo zanimivo dejstvo to, da so psihofizični kriteriji za sprejem policista na akademijo precej težji od psihofizičnih kriterijev za sprejem vojaka na usposabljanje.
Keywords: policija, policisti, vojska, vojaki, fizična pripravljenost, uposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.05.2018; Views: 1917; Downloads: 361
Full text (665,38 KB)

Abstract: Predmet naše diplomske naloge je bil predvsem stres na delovnem mestu, v raziskovalnem delu predvsem stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah. Na kratko smo predstavili tudi pojem stres, mednarodne mirovne operacije (MMO) in pa Slovensko vojsko (SV). Pri raziskovalnem delu smo izvedli anketiranje v dveh vojašnicah, v Vojašnici Vincenca Repnika in v Vojašnici generala Maistra, v katerih je anketo izpolnilo 105 pripadnikov stalne sestave SV. Iz analize podatkov smo ugotovili, kateri so največji stresorji za pripadnike na MMO. Postavili smo si štiri hipoteze, ki so zajemale nekatere stereotipne ideje javnih občil in slovenske civilne javnosti o SV na MMO. Izkazalo se je, da so stereotipi v neki meri še vedno resnični. To se je pokazalo pri dveh hipotezah. Ena od hipotez se nanaša na seksizem v SV, ki se tam še vedno pojavlja, saj je po mnenju premnogih vojska moška institucija. Prav tako se je izkazal za resničnega zadnji stereotip, ki govori o »nadrejenih, ki delajo pod veliko manjšim stresom kot njihovi podrejeni«. Ostali dve hipotezi smo zavrnili. Strah za svoje življenje, ki je bil nekoč vedno prisoten pri vojaških nalogah v tujini, dandanes pri pripadnikih stalne sestave SV ni več pogost. Hipoteza, ki trdi, da je družina prokreacije pomembnejša od primarne družine, torej stereotip o starejših (da so ti neuporabni, »za časom«, itd.), pri pripadnikih SV prav tako ni pogost. Tem je primarna družina (mati, oče) še kako pomembna.
Keywords: vojska, vojaki, mirovne operacije, stres, stres na delovnem mestu, preprečevanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1363; Downloads: 124
Full text (1,28 MB)