| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spopadanje oboroženih sil s pandemijo COVIDA-19 : študija primera Združenega kraljestva
Aleš Ratej, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odziv oboroženih sil na pandemijo COVIDA-19 v Združenem kraljestvu. V času izrednih razmer so namreč oborožene sile med prvimi, ki se spoprimejo s kriznimi situacijami. Oborožene sile se morajo v kriznih časih znajti ter biti nemudoma prisotne, ko gre za nacionalno varnost, zato je nujno potrebno ohranjanje odpornosti oboroženih sil, da lahko neprekinjeno opravljajo naloge. V državni blagajni mora tako biti ves čas dovolj denarja za financiranje oboroženih sil, le-te pa morajo ostati zdrave ter številčno zadostne. V zelo kratkem času so se oborožene sile Združenega kraljestva organizirale, opravile različna usposabljanja za boj proti pandemiji ter na pomoč priskočile predvsem zdravstveni dejavnosti, pa tudi drugim civilnim strukturam. Z operacijo Rescript so oborožene sile Združenega kraljestva zelo pomagale na nacionalni ravni s tem, ko so pomagale postaviti bolnišnice, namenjene izključno pacientom, obolelim za COVIDOM-19, pomagale so pri postavitvi testnih točk ter pri testiranjih. Ko so bila cepiva končno na voljo, so oborožene sile pomagale z nacionalno ter mednarodno distribucijo le-teh, na nacionalni ravni pa so pomagale tudi pri cepljenjih. Pomembno vlogo so igrale tudi pri pomoči vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da so lahko vzgojno-izobraževalni procesi naprej potekali s čim manj motnjami. Na mednarodni ravni so v sklopu operacije Broadshare pomagale ohranjati čim bolj nemoteno mednarodno trgovanje, pomagale so se vrniti turistom ter delavcem v tujini nazaj domov, prav tako pa so pomagale distribuirati cepiva ter druge pripomočke za boj proti pandemiji izven Združenega kraljestva.
Keywords: diplomske naloge, oborožene sile, COVID-19, pandemija, vojaška pomoč
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 1266; Downloads: 86
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
Organizacija vojaške zdravstvene službe v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Maja Dobovšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ustrezna organizacija in usposobljenost vojaške zdravstvene enote je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Vojaško zdravstvo ima specifično in edinstveno strukturo, saj se zdravstvena oskrba v vojnih razmerah izvaja pod tež-kimi pogoji. Zdravstveno nego izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci, ki delujejo v skladu s predpisi. Zdravstveni kader v Slovenski vojski je usposobljen za opravlja-nje svojega dela, istočasno pa upošteva standarde Nata. Zdravstveni delavci v Slo-venski vojski uporabljajo strokovni dokument Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski, v katerem so opisane poklicne kom-petence, ki so specifične za vojaško zdravstvo ter zagotavljajo ustrezno zdravstve-no nego in oskrbo v času izrednih in vojnih razmer. Zaradi posebnih okoliščin, ki so prisotne v času vojne, imajo določeni vojaški zdravstveni kadri posebne razšir-jene kompetence, ki jih uporabljajo le v vojnih in izrednih razmerah. V mirnodob-nih razmerah je zdravstveni kader Slovenske vojske usmerjen v primarni in sekun-darni nivo zdravstvene nege. Celotna zdravstvena oskrba v Slovenski vojski je skla-dno z doktrino Nata organizirana skozi štiri ravni, ki opredeljujejo smernice in usmeritve za zdravstveno nego enot ter predstavljajo zmožnost nivoja zdravstvene oskrbe, ki nam pove, kaj lahko nudi zdravstvena oskrba. Drugi nivo zdravstvene oskrbe predstavlja mobilna vojaška bolnišnica ROLE 2 LM MTF, ki zagotavlja pre-mostljivo zmogljivost. Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske je s svojim zna-njem, izkušnjami, organizacijo in načinom dela usposobljena, da uspešno zagotovi zdravstveno oskrbo na bojiščih in v izrednih razmerah.
Keywords: vojska, Slovenska vojska, zdravstvena služba, vojaška zdravstvena služba, zdravstvena oskrba, prva pomoč, triaža, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.11.2016; Views: 2715; Downloads: 249
.pdf Full text (877,00 KB)

3.
UPORABA SOLIDARNOSTNE KLAVZULE PRI ZAGOTAVLJANJU VOJAŠKE POMOČI DRUGI DRŽAVI ČLANICI EU
Metka Mokotar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana solidarnostna klavzula iz 222. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in vojaška pomoč kot eden od možnih načinov izpolnitve solidarnostne zaveze, ki jo imajo države članice Evropske unije proti drugi državi članici. Solidarnostna klavzula je novost, ki jo je prinesla Lizbonska pogodba in ki jo država članica lahko aktivira v primeru terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. V tem primeru se zagotavlja pomoč na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni. Vojaška pomoč se lahko zagotovi v obliki denarnih sredstev, vojaške opreme, vojaških usposabljanj in vodenja, kadar prizadeta država pri reševanju krizne situacije uporablja vojaška sredstva. Poleg pomoči, ki jo ob uveljavljanju solidarnostne klavzule zagotovijo posamezne države članice, se uporabijo tudi vsi obstoječi mehanizmi Evropske unije – strategija notranje varnosti EU, mehanizmi EU na področju civilne zaščite, sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje ter strukture, oblikovane v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Države za pomoč zaprosijo preko svojih političnih organov, usklajevanje pa poteka v Svetu. Tekom celotnega postopka imata osredno vlogo Center za usklajevanje nujnega odziva in ureditve EU za politično odzivanje na krize. V določenih kriznih situacijah se lahko uveljavlja tudi kakšen drug mehanizem, kot je denimo klavzula o medsebojni obrambi kot del skupne varnostne in obrambne politike, na bolj globalni ravni pa 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Oba člena se lahko uporabita v primeru oboroženega napada na državo članico oz. državo pogodbenico. Glede na mehanizme, ki obstajajo poleg solidarnostne klavzule, se na prvi pogled morda zdi, da je določba 222. člena PDEU nepotrebna, vendar ob podrobnejši analizi vidimo, da bo solidarnostna klavzula ob morebitnem uveljavljanju pokrivala zelo velik spekter kriznih situacij in v praksi nudila ustreznejše in koristne rešitve. Države članice imajo v primeru nastanka krizne situacije prosto izbiro glede poti, po kateri bodo reševale nastalo krizo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
Keywords: solidarnostna klavzula, vojaška pomoč, Evropska unija, pravo Evropske unije, solidarnost
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2397; Downloads: 169
.pdf Full text (381,00 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica