| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga in pomen vohunov med hladno vojno : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Sabina Kuhelj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o hladni vojni, obveščevalni dejavnosti in delu agentov obveščevalnih služb oziroma vohunov. Poskusili bomo tudi razložiti vlogo in pomen vohunov v času hladne vojne, ter našteli nekaj »najuspešnejših« vohunov tistega obdobja. Hladna vojna se je pričela takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945 med dvema bivšima zaveznicama in povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Med njima je potekal neprestan boj za teritorialno prevlado v svetu, tekma v oboroževanju in posledično tekmovanje v razvoju informacijske tehnologije. Konec hladne vojne pa je vezan na dogodke perestrojke in Gorbačova, ter na razpad Sovjetske zveze. Ko govorimo o obveščevalni dejavnosti, naletimo na veliko razlag, ki se nanašajo na obveščevalne organizacije, dejavnost in celotne obveščevalne sisteme posameznih držav. V večini primerov uvrščajo obveščevalno dejavnost kot dejavnost zbiranja, analize, proučevanja in interpretacije vseh razpoložljivih podatkov. Obveščevalne službe so se razvijale skladno z razvojem družbe, po drugi svetovni vojni pa so se vzpostavili nadnacionalni obveščevalni sistemi. Vohunstvo ima politični pomen (vsaka dejavnost, s katero se skuša priti do tajnih podatkov posameznika, ustanove, države), pravno pa je definirano kot kaznivo dejanje (predstavlja 10-20 % delež obveščevalne dejavnosti), ostali del pa predstavlja pridobivanje podatkov iz ostalih virov, predvsem javnih. Agent oziroma vohun je po definiciji oseba, ki jo vodijo določeni motivi, da neprofesionalno, tajno in organizirano, na zahtevo in za potrebe obveščevalne službe zbira tajne informacije in jih posreduje obveščevalcu. Izmed množice vohunov, ki so delovali v obdobju hladne vojne, lahko izpostavimo naslednje: Heinza Felfeja, Hansa Clemensa, Alfreda Frenzela, Gordona Lonsdala, Georga Blaka, Williama Vassala, Roberta Leeja Johnsona, Gunterja Guillaumeja, Olega Kalugina, Klausa Emila Juliusa Fuchsa, Harryja Golda, Juliusa in Ethel Rosenberg, Igorja Gouzenka, Cambridgeške štiri: Harolda »Kima« Philbyja, Guya Burgessa, Anthonyja Blunta in Donalda Macleana ter najslavnejšega med slovenskimi vohuni, ki je deloval v obdobju med drugo svetovno vojno in v začetku hladne vojne, Vladimirja Vauhnika. Vohuni so bili pomemben vezni člen v tekmi med povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Iskali, zbirali in posredovali so tajne informacije svojim nadrejenim. Te so se večinoma nanašale na oborožitev, pa tudi na razvoj tehnologije in industrije. Vohuni so imeli pomembno vlogo in pomen za napredek (oborožitve, tehnologije, politike in drugo) države, za katero so vohunili, ter za izdajanje skrivnosti nasprotnikov svoje države.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, hladna vojna, diplomske naloge
Published: 24.04.2013; Views: 1237; Downloads: 369
.pdf Full text (475,28 KB)

2.
Vloga vohunov pri razvoju sovjetske atomske bombe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Križan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Človek se je že od nekdaj zavedal, da je potrebno biti v koraku pred ostalimi, če želi biti uspešen in inovativen. Toda kako vedeti, da ni nasprotnik v razmišljanju, če ne celo v dejanjih že pred tabo? Za razblinjanje teh dvomov so tukaj nastopile osebe − vohuni, o katerih govori to diplomsko delo. Poskušala sem predstaviti pomembnost delovanja vohunov, še posebej pa sem se seveda osredotočila na njihov prispevek k razvoju sovjetske atomske bombe. Na samem začetku sem opisala pojme, ki so se mi zdeli ključni v diplomski nalogi. Tako sem opredelila pojem vohunstvo, podrobneje opisala razlike med agentom in vohunom, pojasnila pojem vohunske mreže ter opisala obe atomski bombi − plutonijevo in uranovo. V nadaljevanju sledi kratek pregled razvoja vohunstva skozi zgodovino, kjer sem prikazala začetke vohunjenja v različnih državah po svetu. Podrobneje sem tudi opisala, na kakšen način delujejo vohuni, s kakšnimi pripomočki si pri tem pomagajo in če za to potrebujejo ustrezna urjenja. Zanimiv je bil podatek, da jih pri vsem tem vodijo različni motivi − od denarja, maščevanja, idejnih in političnih nazorov … V samem jedru naloge sem se posvetila sovjetskemu jedrskemu projektu, se pravi podrobnejšemu opisu zbiranja podatkov o atomski bombi, o sami izdelavi ter njeni prvi eksploziji. V zadnjem delu sledi obsežen opis vohunov, ki so najbolj pripomogli k temu, da so Sovjeti v tako kratkem času razvili svojo prvo plutonijsko atomsko bombo in postali »enakopravni« Američanom, ki so do takrat edini na svetu imeli atomsko bombo.
Keywords: vohunstvo, vohuni, atomska bomba, Sovjetska zveza, diplomske naloge
Published: 30.05.2013; Views: 1072; Downloads: 93
.pdf Full text (234,81 KB)

3.
Richard Sorge - mit in resničnost? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Blaž Vršnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalna dejavnost je zgodovinski pojav, ki je v družbi prisoten tako rekoč že celotno človeštvo. Eden od načinov izvajanja obveščevalne dejavnosti je vohunstvo. Obveščevalne službe vohunijo v tujih državah s pomočjo tajnih sodelavcev. Tajno sodelovanje je klasična in najstarejša metoda pridobivanja tajnih podatkov. Med obveščevalci in tajnimi sodelavci lahko izpostavimo nekaj posameznikov, ki so bili zelo uspešni v svoji dejavnosti in so dobili posebno mesto v literaturi. Med njimi je tudi Richard Sorge, vohun nemškega rodu, ki je v času pred in med drugo svetovno vojno zbiral obveščevalne podatke za takratno Sovjetsko zvezo. Mnogi avtorji knjig in romanov ga opisujejo kot enega najuspešnejših vohunov vseh časov, ker naj bi s svojim obveščevalnim delovanjem na Japonskem pomagal rešiti Sovjetsko zvezo pred napadom nacistične Nemčije. Sorgejeve izkušnje iz prve svetovne vojne, katere udeleženec je bil, so močno vplivale na njegovo življenje. Postal je komunist. Sovjeti so kmalu prepoznali njegovo nadarjenost in predanost komunizmu, zato so ga povabili, da je začel delati za njihovo organizacijo, ki je bila zadolžena za širjenje komunizma po svetu. Potem so ga premestili v sovjetsko vojaško obveščevalno službo. Največje obveščevalne uspehe je doživel na Kitajskem in Japonskem, kjer je deloval kot vodja agenturne (vohunske) mreže. Tajne podatke je pridobival s pomočjo japonskih tajnih sodelavcev in izkoriščal dober položaj na nemškem poslaništvu v Tokiu. V romanih in biografijah je prikazan kot velik ženskar in ljubitelj alkohola. Japonske oblasti so po osmih letih obveščevalnega delovanja odkrile Richarda Sorgeja in njegove sodelavce ter jih obsodile vohunstva in delovanja proti Japonski. Richard Sorge je bil skupaj z njegovim največjim sodelavcem Ozakijem Hotsumijem obsojen na smrt. Po uradnih podatkih je bil Richard Sorge usmrčen 7. novembra, leta 1944.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, tajno sodelovanje, komunizem, Sovjetska zveza, Japonska, diplomske naloge
Published: 08.07.2013; Views: 1436; Downloads: 137
.pdf Full text (915,69 KB)

4.
Pomen in delovanje dvojnih vohunov med drugo svetovno vojno
Anja Golja, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o drugi svetovni vojni in delovanju obveščevalnih služb v tem obdobju. Opisuje na kakšen način so obveščevalne službe in njihova uporaba dvojnih vohunov vplivala na izid vojne in kateri so bili najbolj znani primeri dvojnih vohunov. Analizirali smo delovanje najbolj znanih dvojnih vohunov med tem obdobjem in s tem ugotovili pomen njihovega delovanja na končno zmago zaveznikov. Druga svetovna vojna velja za eno najbolj krvavih obdobij v človeški zgodovini. Začela se je leta 1939, ko je Nemčija pod poveljstvom Adolfa Hitlerja napadla najprej Poljsko, nato pa z bliskovito vojno nadaljevala po Evropi. Drugo svetovno vojno lahko označimo kot totalno vojno, saj so se bitke odvijale po celem svetu, vključeno pa je bilo večina svetovnih držav. Vojna se je končala leta 1945 po kapitulaciji Nemčije maja in nato septembra še Japonske. Med drugo svetovno vojno je imela pomembno vlogo obveščevalna dejavnost. Ta ima veliko različnih definicij, v širšem smislu pa pomeni rezultat zbiranja, analiz, združevanja in interpretacije podatkov, ki zadevajo določene vidike v tuji državi in ki so ali bodo pomembni za načrtovanje lastnim politikom. Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne službe, ki podatke zbirajo, jih združujejo v analitične izdelke in posredujejo naročnikom. Obveščevalne službe praviloma delujejo pod okriljem politične oblasti na katere tudi vpliva njihovo delovanje. Pomembno vlogo imajo v času kriznih situacij in vojn. Med drugo svetovno vojno so v okviru obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti države uporabljale vohune. Najbolj razvito tehniko vohunstva so imeli v Veliki Britaniji pod vodstvom MI5 in MI6. V sistemu dvojne kombinacije so odkrili in spreobrnili sovražne vohune, kar jim je prineslo veliko prednost pred drugimi državami. Dvojni vohuni so postali pomembno orožje s katerimi so države vplivale na izide bitk, saj so imeli dostop do informacij o oborožitvi in načrtih vojaških operacij. Prav tako so lahko uspešno dezinformirali nasprotnika, kar je veliko pripomoglo k vojaškim uspehom. Pri svojem delu pa so morali biti zelo previdni, saj so delovali pri dveh obveščevalnih službah in niso smeli narediti nobene napake, ki bi njihovo dvojno delovanje lahko razkrila.
Keywords: druga svetovna vojna, obveščevalna dejavnost, vohunstvo, dvojni vohuni, diplomske naloge
Published: 02.11.2016; Views: 690; Downloads: 135
.pdf Full text (542,84 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica