| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published: 18.03.2021; Views: 161; Downloads: 0

2.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.
Andrej Postrašija, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela.
Keywords: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni.
Published: 08.03.2021; Views: 240; Downloads: 0
This document has many files! More...

3.
Vpliv osebnosti na stil vodenja
Amon Lavtar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali propade. V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno, kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Keywords: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Published: 03.11.2020; Views: 116; Downloads: 22
.pdf Full text (428,68 KB)

4.
Vloga vodstva pri zagotavljanju varnosti živil
Janja Robida, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Okužbe in zastrupitve, povzročene z živili, označujemo z izrazom alimentarne toksikoinfekcije. So pomembni vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi po vsem svetu. Predstavljajo finančno breme za podjetja in domove upokojencev, zato je naš namen predstaviti pogled in vlogo vodilnega vodstva na zagotavljanje varnosti živil. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja (anketna vprašalnika) in kvalitativno metodo (delno strukturirani intervju). V raziskavi so sodelovali vodilni v podjetjih in domovih upokojencev. Rezultati: Ugotovili smo, da vodilni v živilskem podjetju in domovih upokojencev vidijo zagotavljanje varnosti živil kot pomembno poslovno prioriteto (59 % podjetij in 41 % domov upokojencev se ni strinjalo s trditvijo, da varnost živil ni poslovna prioriteta) in vizijo podjetja oz. zavoda (23 % podjetij in 16 % domov upokojencev ima varnost živil opredeljeno v viziji podjetja oz. organizacije). Poleg vseh identificiranih prednosti in ovir pri zagotavljanju varnosti živil si želijo tudi večjo podporo države (60 % podjetij in 58 % domov upokojencev je mnenja, da bi veljavna slovenska zakonodaja na področju varnosti živil morala biti bolj prijazna oz. bolj prilagodljiva do podjetij oz. zavodov). Ugotovili smo tudi, da vodilni v podjetjih v primerjavi z vodilnimi v domovih upokojencev dajejo statistično pomembno prednost kakovosti izdelkov (p = 0,024). Diskusija in zaključek: Zagotavljanje varnosti živil je pomembna poslovna obveza, ki lahko poveže različne poglede na poslovanje podjetja oz. zavoda na vseh ravneh izvajanja delovnih procesov. S takšnim povezovanjem in mišljenjem zagotovimo varne in kakovostne izdelke ter zagotovimo večjo varnost potrošnikov, predvsem rizičnih skupin, kamor se uvrščajo starostniki.
Keywords: zdravstvena ustreznost živil, vodilno vodstvo, vodenje, managerska orodja, management varnosti živil, izobraževanje.
Published: 25.10.2019; Views: 436; Downloads: 56
.pdf Full text (1,68 MB)

5.
Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti
Damjan Orož, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova obravnavan kot fenomen pravne varnosti; institut, ki ni samo materialne, je tudi procesne narave, katerega bistvena lastnost v naši ureditvi je njegova izključnost. To je hkrati izhodišče za določitev tako teme kot tudi polja raziskovanja. Doktorska disertacija prinaša pomembne sklepe, ki jih navajam v nadaljevanju. Na ugovor zoper sklep o izvršbi je treba najprej gledati kot na pravico dolžnika do izjave v postopku (22. člen Ustave). Da je hkrati pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, je drugotnega pomena. Ker je ugovor v našem sistemu izključne narave, mora biti ugovorni postopek voden tako, da obema strankama omogoča izvajanje pravice do sodelovanja v postopku. Logična posledica izključnosti je obseg upoštevnih ugovornih razlogov. Z ugovorom je dopustno uveljavljati prav vse ugovorne razloge, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Če sodišče ne upošteva, da je ugovor dolžnikovo edino pravno sredstvo, je dolžniku odvzeta ustavna pravica do sodelovanja v postopku, predvsem pa pravica do pravnega varstva. Drugo, od tega ločeno vprašanje je, ali je optimalno, da o prav o vseh ugovornih razlogih odloča sodišče v izvršilnem postopku oziroma kako odprto je polje uporabe načela proste presoje dokazov v izvršilnem postopku. Sistem, ki bi dolžnika omejeval z dopustnimi ugovornimi razlogi in dokaznimi sredstvi, bi bil neustaven, če ne bi hkrati dolžniku ponudil drugih možnosti, to je možnosti izven tekočega izvršilnega postopka, da doseže učinkovito zaščito svojih pravic. Dokazano je, da je naša ureditev ugovornega postopka najenostavnejša. Dolžnik vsa nasprotovanja izvršbi uveljavi z enim pravnim sredstvom in to znotraj izvršilnega postopka. Zanj je taka pot ne samo najcenejša, je tudi najučinkovitejša. S tem naša ureditev bistveno odstopa od primerljive avstrijske, pa tudi nemške ureditve, ki sta v tem pogledu zelo zahtevni in komplicirani. Hkrati odstopa tudi od hrvaške ureditve, s katero nas povezuje nekdaj skupni izvršilni zakon. V naši ureditvi je spreminjanje postopkovnih zakonov pogosto. Doktorska disertacija je pokazala, da ureditev ugovora v našem pravu ne potrebuje bistvenih sprememb. Vsekakor ne v smeri razdrobitve ugovora na več pravnih sredstev. Zakonodajalec naj ima v mislih, da vsaka korenita sprememba postopkovnega zakona zahteva korenit odziv pravne prakse in pravne teorije ter čas za dosego usklajenih stališč, kar je nujno potrebno za zagotavljanja enakega varstva pravic. Zgodovinsko gledano je sedanja ureditev ugovora posledica ugotovitve o zlorabi izvršilnih tožb in težav, ki jih je imela sodna praksa pri odločanju o ugovoru po ureditvi pred spremembno ZIZ-A. Ureditev ugovornega postopka ni optimalna. De lege ferenda bi bilo treba slediti razlogom Ustavnega sodišča in v zakonu poudariti pomen ugovora kot oblike izvajanja pravice do izjave v postopku. Pri tem bi bilo treba razmisliti, ali bi vsaj pri opozicijskih ugovornih razlogih in ugovornem razlogu neprehoda terjatve ali obveznosti omejili dopustnost dokazov le na listinske dokaze, pa še te le na tako imenovane kvalificirane listine, ob dodatnem upoštevanju zakonskih domnev, splošno znanih dejstev in splošnega pravila o nespornosti ugovarjanih dejstev. To bi bilo primerno zlasti pri izvršbi denarnih terjatev.
Keywords: ugovor zoper sklep o izvršbi, ugovorni razlogi, obrazložitev ugovornih razlogov, opozicijski ugovori, impugnacijski ugovori, tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, negativna ugotovitvena tožba, insolvenčni postopek, materialno procesno vodstvo v postopku ugovora.
Published: 08.06.2018; Views: 2568; Downloads: 617
.pdf Full text (4,04 MB)

6.
KAKOVOST SODELOVANJA OSNOVNOŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VIDIKA SVETOVALNIH DELAVCEV
Maja Fridman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem opisala delo osnovnošolske svetovalne službe in njeno sodelovanje z vodstvom šole. V teoretičnem delu sem z uporabo deskriptivne metode pedagoškega raziskovanja predstavila delo šolske svetovalne službe. Predstavila sem Programske smernice, ki so temelj šolskega svetovanja. Opisala sem glavne naloge in predstavila področja, na katerih deluje svetovalna služba. Opisala sem vodstvo šole. Ravnatelja sem izpostavila kot pedagoškega vodjo in menedžerja in navedla naloge in značilnosti, ki jih mora imeti kot dober vodja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom šole in navedla področja, na katerih sodelujejo. V empiričnem delu sem z uporabo kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja raziskala, kakšna je kakovost sodelovanja osnovnošolske svetovalne službe z vodstvom šole z vidika svetovalnih delavk. Z uporabo nestrukturiranega intervjuja sem ugotavljala potek dela šolskih svetovalnih delavk in področja njihovega delovanja. Raziskovala sem, kako se povezujejo in sodelujejo z ravnatelji in ravnateljicami in kakšna je njihova komunikacija. Raziskala sem, kako svetovalne delavke ocenjujejo kakovost sodelovanja z ravnatelji in ravnateljicami.
Keywords: šolska svetovalna služba, šolske svetovalne delavke, vodstvo šole, ravnatelj, sodelovanje, kakovost
Published: 06.02.2018; Views: 637; Downloads: 75
.doc File (462,00 KB)

7.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov lastne raziskave, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati pa jim dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published: 12.12.2017; Views: 932; Downloads: 152
.pdf Full text (1,41 MB)

8.
Organizacijska kultura v podjetju
Špela Lorenčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kultura je pojem, ki nas obkroža vse življenje in nam je praktično položena v zibelko. Določa naš način življenja in komuniciranja z drugimi oziroma okoljem. Je človeška posebnost, tisto »nekaj« kar nas razlikuje od vseh drugih bitij in jo hkrati najdemo povsod v življenju kamor se podamo. Usmerjena je k zadovoljevanju človekovih potreb. Tako je prisotna tudi v različnih večjih ali manjših podjetjih oziroma organizacijah. Kot so prisotne različne kulture po svetu, imajo tudi podjetja med seboj različne kulture in ta njihova svojevrstna kultura loči posamezno podjetje od konkurence. Imenujemo jo organizacijska kultura, ki vsebuje številne sestavine, vrste ter tipologije različnih avtorjev in njihovega pogleda na kulturo. Kultura pa ne nastane takoj, sprva gre le za posameznike, ki imajo med seboj skupne cilje. Na podlagi izkušenj, mnenj, preteklih izkustev, vrednot, stališč različnih posameznikov pa se počasi začne oblikovanje kulture. Ker pa živimo v okolju, ki nenehno kliče po spremembah, je tudi spreminjanje kulture nekaj čemur se ne da izogniti. Pri tem ima ključno vlogo vodstvo podjetja, ki mora znati ohranjati obstoječo kulturo, jo znati izpopolnjevat in ohranjati vse udeležence te kulture na pravi poti. In ravno zaradi tega, ker je pri ohranjanju dobre organizacijske kulture pomemben odnos z zaposlenimi, ima tudi interni marketing velik pomen v sami organizaciji.
Keywords: organizacijska kultura, kultura, vodstvo podjetja, uspeh v podjetju, interni marketing, interno komuniciranje
Published: 14.11.2016; Views: 660; Downloads: 99
.pdf Full text (943,82 KB)

9.
Preučitev razvojnih, strukturnih in okoljskih značilnosti s predlogom politike podjetja na primeru javnega zavoda
Mateja Gračnar, 2016, master's thesis

Abstract: Ustvariti uspešno podjetje, ga voditi, usmerjati in dolgoročno dosegati dobre poslovne rezultate zahteva od vodstva izjemne napore in vodstvene sposobnosti. Ko govorimo o javnih zavodih, je njihovo delovanje še toliko bolj kompleksno in regulirano. Da lahko s svojim delovanjem vplivamo na širšo družbo z ozirom na zdravstveno stanje judi, je zavedanje o pomenu dobro opravljenega dela še toliko večje. V javnem zavodu Zasavske lekarne Trbovlje (v nadaljevanju ZLT) stremijo k dejstvu, da z uspešnim delovanjem, dobro preskrbo z zdravili in ostalim blagom ter strokovnostjo veliko prispevajo k celotni regiji in razvoju le-te. Vedo pa tudi, da njihovo dobro poslovanje omogoča ta razvoj. V magistrskem delu bomo preučili upravljanje in vodenje ZLT na področju razvojnih, strukturnih in okoljskih značilnostih z namenom podati predloge in ukrepe na področju politike podjetja, ki omogoča dolgoročno rast in razvoj zavoda. Definirali bomo pojme, kot so: politika podjetja, vizija, poslanstvo, smotri, cilji, vrednote in kultura ter opredelili njihov pomen pri dolgoročno uspešnem podjetju. Na podlagi raznolikih metodologij različnih avtorjev bomo izvedli razvojno in strukturno analizo zavoda, ki bo vsebovala analizo razvojne vizije, politike in strategij, strukturno analizo, presojanje vodenja managementa, analizo kulture z vsebovano filozofijo, etiko in drugimi dejavniki verodostojnosti ter diagnosticirali razvojno stanje zavoda, na podlagi katerega bomo lahko določili, v kateri fazi življenjskega cikla se nahaja zavod. Sledila bo okoljska preučitev razvojnih možnosti zavoda, kjer bomo naprej ocenili predviden razvoj okolja, naredili analizo okoljskih priložnosti, nevarnosti in razvojnih tveganj s pomočjo PESTEL analize in sinteze zunanjih dejavnikov EFAS. Preučitvi zunanjega okolja bo sledila preučitev notranjega okolja z analizo resursov in/ali zmožnosti, analizo razvojnih prednosti in pomanjkljivosti ter sintezo notranjih dejavnikov IFAS. S SFAS analizo bomo povzeli ključne prednosti, slabosti, priložnosti in pomankljivosti zavoda. Na koncu bomo podali morebiten predlog nove, izboljšane vizije in politike z vsebovanim poslanstvom, smotri in temeljnimi cilji.
Keywords: Politika podjetja, javni zavod, vizija, poslanstvo, smotri, temeljni cilji, vodstvo in vodenje
Published: 25.10.2016; Views: 861; Downloads: 137
.pdf Full text (2,64 MB)

10.
POSTOPKI UGOTOVITVE OBSEGA IN DELEŽEV TER DELITVE SKUPNEGA PREMOŽENJA ZAKONCEV IN ZUNAJZAKONSKIH PARTNERJEV
Adrijana Stare, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so obravnavani procesni problemi, ki nastajajo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Ugotavljanje obsega in delitve skupnega premoženja se praviloma začne v nepravdnem postopku in v primeru spora glede obsega in deležev nadaljuje v pravdnem postopku. Posebna pozornost je namenjena posameznim procesnim institutom, ki so se v sodni praksi izkazali kot najbolj problematični (prekluzija, materialno procesno vodstvo, izvedenska mnenja, načini delitve, oblikovanje tožbenih zahtevkov, dokazno breme, delitev v pravdnem postopku,…). Na podlagi analize sodne prakse in različnih teoretičnih pristopov je podanih več odgovorov na številna vprašanja glede vodenja nepravdnega postopka, pri čemer glede obravnavanih postopkov ni nobenih posebnih postopkovnih določb, niti v nepravdnem niti v pravdnem postopku. Praviloma bi se moralo celotno skupno premoženje razdeliti v enem nepravdnem postopku, saj je le na ta način o delitvi mogoče odločiti tako, da se vsakemu izmed udeležencev dodelijo posamezne stvari iz skupnega premoženja. Kakor hitro pride med udeleženci nepravdnega postopka do spora o obsegu skupnega premoženja ali glede deleža posameznega zakonca na njem, mora nepravdno sodišče udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pot pravde. Določnega petita glede glavnih stvari in stranskih terjatev v nepravdnem postopku ni potrebno navesti, prav tako ne, na kakšen način naj se premoženje razdeli. Glede na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, ni dvoma, da prekluzija velja v vseh nepravdnih predlagalnih postopkih, med katere spada tudi postopek delitve skupnega premoženja. Narava razmerja v nepravdnem postopku utemeljuje tudi širši, bolj odprt in liberalnejši pristop pri materialnem procesnem vodstvu. Navedeno pa poleg drugih opisanih značilnosti nepravdnega postopka omogoča, da je nepravdni postopek bolj fleksibilen od pravdnega. Tožbeni zahtevek, s katerim naj sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja in deleže pravdnih strank je ugotovitvene narave. Praviloma sodišča, če obstajajo posebne okoliščine, dopuščajo tudi dajatvene zahtevke, s katerimi bivši zakonci dosežejo delitev skupnega premoženja že v pravdi. V magistrski nalogi je zavzeto stališče, da je takšen način parcialne delitve neustrezen, saj je v tem primeru fizična delitev težje izvedljiva, pa tudi sicer v zakonu delitev v pravdnem postopku ni predvidena. Podana je tudi primerjava z avstrijsko ureditvijo, kjer se celoten obseg premoženja zakoncev ugotavlja in deli v enem nepravdnem postopku in z ureditvijo na Hrvaškem, kjer se podobno kot pri nas, premoženje načeloma ugotavlja in deli v nepravdnem postopku, lahko pa tudi v pravdnem postopku, pri čemer se lahko v pravdnem postopku opravi tudi fizična delitev. Magistrska naloga poda odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja, med drugim, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju in ga praviloma ni mogoče ponovno presojati niti v primeru, če je pozneje v teku pravda glede drugih stvari, ki naj bi še sodile v skupno premoženje. Nadalje, da nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež pri skupnem premoženju, po sodni praksi ni več potrebna, oziroma bi celo pomenila odločanje o isti stvari in bi jo bilo potrebno zaradi litispendence zavreči. Zaradi vedno več mešanih zakonov so v nalogi predstavljeni tudi določeni problemi v zvezi z reševanjem premoženjskih sporov med zakonci iz različnih držav in normativna ureditev na ravni Slovenije ter Evropske unije. Iz zaključnih ugotovitev izhaja, da bi bilo smiselno glede na enotno načelo obravnavanja skupnega premoženja in glede na posebno naravo teh sporov med zakonci, deloma normativno ureditev spremeniti tako, da bi obravnavani postopki bili hitreje razrešeni oziroma da bi bilo sodno varstvo bolj učinkovito. Zakonske določbe pa bi
Keywords: delitev skupnega premoženja, tožbeni zahtevek, predlog za delitev, prekluzija, materialno procesno vodstvo, napotitev na pravdo
Published: 20.09.2016; Views: 2536; Downloads: 536
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica