| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Ekonomska ocena posledic poplav na vodotokih : diplomsko delo
Lea Pogorevc, 2008, undergraduate thesis

Keywords: ekonomske analize, ocenjevanje, okolje, vodotoki, poplave, škoda
Published: 28.05.2012; Views: 993; Downloads: 35
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Analiza povozov srnjadi (Capreolus capreolus) med letoma 2008 in 2012 v Sloveniji
Mateja Merkač, 2015, master's thesis

Abstract: V nalogi sem opisala taksonomijo, biologijo in razširjenost srnjadi (Capreolus capreolus), predstavila problematiko povozov srnjadi v Sloveniji in v svetu. Predstavila sem analizo trkov s srnjadjo na cestah in iskala odgovore na vprašanja, kateri okoljski, krajinski in naravnogeografski dejavniki te trke pojasnjujejo. Med letoma 2008 in 2012 je bilo v vseh 15 lovskoupravljalskih območjih (v nadaljevanju LUO) skupno evidentiranih 28.348 povoženih osebkov srnjadi, kar v povprečju predstavlja 5.670 osebkov srnjadi na leto. Največ povozov je bilo zabeleženih med aprilom in majem ter med septembrom in oktobrom. Prek dneva pa je bil višek povozov zabeležen med 4.00 in 8.00 zjutraj. V številu povozov srnjadi obstajajo razlike med LUO. Največji delež povozov je bil v Gorenjskem (13,4 %), Pomurskem (12,9 %) in Ptujsko-ormoškem (10 %) LUO, najmanjši pa v Triglavskem (2,4 %), Kamniško-savinjskem (3,4 %) in Zasavskem (3,7 %). Število povozov srnjadi ni v korelaciji z velikostjo območja (r = 0,32; p = 0,25). V številu povozov srnjadi obstajajo razlike glede na dolžino gozdnega roba, vodotokov, cest in število prebivalcev (p < 0,05). S povečevanjem dolžine gozdnega roba, vodotokov, cest in števila prebivalcev se je povečeval tudi trend povoza srnjadi, povezava je statistično značilna (p < 0,05). Število povozov srnjadi je eksponento naraščalo z večanjem teh spremenljivk. V številu povozov obstajajo razlike glede na naravnogeografske in krajinske značilnosti območja. Območja z največjim deležem povozov imajo naslednjo rabo tal: skupni delež gozdnih, njivskih in travniških površin je na teh območjih presegal 80 % površine. V območjih z najmanjšim deležem povozov pa so gozd in travniki pokrivali več kot 75 % površine. Z večanjem števila povozov srnjadi se je zmanjšal delež gozdnih in travniških površin, delež njivskih površin pa je narastel. Povezave med številom povozov in različnimi vrstami rabe tal nisem mogla posplošiti na celotno Slovenijo. Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev.
Keywords: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev
Published: 16.02.2015; Views: 1401; Downloads: 134
.pdf Full text (9,56 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica