| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razvoj in stabilizacija novega napitka iz liofiliziranega vodnega kefirja
Blažka Knap, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje študijo razvoja novega napitka iz liofiliziranega vodnega kefirja. Glavni cilj naše raziskave je bil preveriti možnosti nastanka nove fermentirane pijače iz liofiliziranega vodnega kefirja, in sicer s podobnim okusom, kot ga ima vodni kefir. Preučevali smo sestavo in stabilnost nastalega napitka ter vpliv umetno dodanega ogljikovega dioksida ter temperature na njegovo stabilnost. Želeli smo določiti optimalno masno koncentracijo liofiliziranega vodnega kefirja, s katerim bi pridobili želen napitek. Kakovost novega napitka smo testirali z merjenem vrednosti pH ter koncentracije ogljikovega dioksida, sladkorjev in etanola. Za spremljanje izbranih bioprocesnih parametrov smo uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, iono selektivno elektrodo in pH meter. Ugotovili smo, da ima temperatura pomemben vpliv na stabilnost napitka. Pijača ni bila stabilna pri sobni temperaturi, saj so stekleničke z vzorci nabreknile. Ugotovili smo, da je napitek, ki je najbolj podoben vodnemu kefirju, mogoče pripraviti z masno koncentracijo 14,2 g liofiliziranega vodnega kefirja na 100 mL vode. Napitek se lahko v hladilniku shranjuje do dva tedna preden izgubi svojo stabilnost
Keywords: vodni kefir, liofilizacija, fermentacija, sladkorji, ogljikov dioksid
Published in DKUM: 16.09.2024; Views: 11; Downloads: 7
.pdf Full text (3,17 MB)

2.
Primerjalna študija pogojev fermentacije vodnega kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nina Kopše, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana študija pogojev fermentacije vodnega kefirja. Prikazan je vpliv velikosti fermentorja ter propustnosti zraka v fermentor na končni produkt. Fermentacijo kefirja smo izvajali 48 ur v treh različno velikih steklenih posodah. Prav tako nas je zanimal vpliv temperature, zato smo postopek fermentacije ponovili pri štirih različnih temperaturah. V okviru laboratorijskega dela smo tekom fermentacije s pomočjo aparata SevenMulti ter tekočinske kromatografije visoke ločljivosti spremljali spremembe koncentracije sladkorja, ogljikovega dioksida ter vrednosti pH v vzorcih v določenem časovnem obdobju. Ugotovili smo, da so pogoji v posodah z večjim volumnom najbolj ugodni za fermentacijo vodnega kefirja. Kefirna zrna med procesom fermentacije sladkor porabljajo ter ga pretvarjajo v ogljikov dioksid in alkohol. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da ima povišana temperatura pomemben vpliv na fermentacijo saj pospešuje njen potek.
Keywords: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, velikost fermentorja, temperaturna odvisnost
Published in DKUM: 01.12.2021; Views: 1337; Downloads: 148
.pdf Full text (1,72 MB)

3.
Analiza vpliva sušenja kefirnih zrn na čas aktivacije in kvaliteto probiotičnega napitka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tinkara Marija Podnar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazana analiza vpliva časa shranjevanja vodnih in mlečnih kefirnih zrn v dehidriranem stanju na aktivacijo zrn in kvaliteto probiotičnega napitka. Primerjali smo zrna, ki so bila shranjena v dehidriranem stanju približno pol leta, približno 10 dni in nedehidrirana sveža zrna. Vsa zrna so bila shranjena pod enakimi pogoji. V zaključnem delu raziskav smo prikazali še primerjavo kvalitete vodnega kefirja, pripravljenega z različno dolgo shranjenimi zrni v dehidriranem stanju, in tistega, ki smo mu dodali suho figo in limono. Ugotovili smo, da čas shranjevanja zrn v dehidriranem stanju vpliva na aktivacijo kefirnih zrn in na kvaliteto produkta. Kvaliteto produkta smo ocenjevali s pH, koncentracijo CO2, vsebnostjo sladkorja in prirastjo kefirnih zrn. Glede na meritve smo ugotovili, da so se zrna, ki so bila shranjena dalj časa, aktivirala najpočasneje, in da je bil kefir, narejen iz njih, slabše kvalitete. Ta zrna so imela tudi najnižjo prirast. Nadalje smo potrdili, da dodatek suhe fige in limone vpliva na vodni kefir tako, da zniža pH, zviša koncentracijo CO2 in zniža koncentracijo sladkorja v kefirju. Masa vodnih kefirnih zrn se je v tem primeru zmanjšala, saj smo z dodatkom suhe fige in limone ustvarili preostre pogoje za idealno rast kefirnih zrn. Aktivacijo kefirnih zrn in njihovo fermentacijo v mleku smo izvajali po receptu podjetja BORGLA d.o.o.
Keywords: kefir, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, dehidracija kefirnih zrn
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 969; Downloads: 133
.pdf Full text (1,55 MB)

4.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ivana Goričan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Keywords: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Published in DKUM: 17.07.2019; Views: 1934; Downloads: 272
.pdf Full text (2,56 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica