Search the digital library catalog

Abstract: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam.
Keywords: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 130; Downloads: 47
Full text (1,53 MB)

Abstract: Vplivanje na druge ljude, motiviranje, usmerjanje njihovega dela, vse to je pomemben del vodenja. Na vodenje, kot enega od štirih procesov managementa, vpliva veliko dejavnikov, kot so: panoga podjetja, struktura zaposlenih, velikost podjetja, lastnosti in značilnosti vodje, veščine vodje idr. Tudi veliki vpliv na vodenje ima stil vodenja, ki ga vodja uporablja. Vodenje ne pomeni zgolj doseganje rezultatov podjetja, ampak tudi skrb za zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Raziskovanjem, preučevanjem in analiziranjem procesa vodenja, vodji in managementa bomo ugotovili kaj pomeni uspešno vodenje, katere so značilnosti potrebne za uspešno vodenje, zakaj vsak ne more biti vodja in katere so razlike med managementom in vodenjem. Prav tako se bomo ukvarjali z vodenjem v konkretnem podjetju, imeli intervju z lastnikom tega podjetja in spoznali kaj on meni o vodenju in kakšen stil vodenja on uporablja. Diplomsko nalogo priporočamo vsakemu ki želi izvedeti več o vodenju, voditeljima in skuša uporabiti to znanje za izboljšanje svojega stila vodenja in uspešnosti svojega dela.
Keywords: vodenje, stil vodenja, management, vodja, manager, značilnosti vodje
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 619; Downloads: 146
Full text (2,79 MB)

Abstract: Vodenje je eden izmed pomembnih mehanizmov v organizaciji. Najpomembnejši za uspešno delovanje organizacije. Vodje morajo poskrbeti za uspešno opravljanje delovnih nalog, hkrati pa se dandanes vedno bolj poudarja, da dobre vodje poskrbijo tudi za osebnostno rast svojih podrejenih. »Uspešno podjetništvo zna iz priložnosti ustvariti vrednost.« (Turner, 2004, str. 72) Slabo vodstvo po drugi strani pelje organizacijo v propad. Delavci niso krivi za stečaje podjetij, marveč so žrtve le teh. V zadnjih desetletjih je propadlo mnogo velikih slovenskih firm (Mura, TAM, Prevent, Rog, Tomos, Tobačna Ljubljana, ipd.,...) ali pa so prešle v roke tujih investitorjev (Lek, Mercator, Droga Kolinska, Banka Koper, Aerodrom Ljubljana in še in še bi lahko naštevali). Ne bomo začeli omenjati slovenskih ustvarjalcev, ki so morali začeti svojo pot v tujini, ker jim naša država ni dovolila graditi, ali pa tujih investitorjev, ki so za razliko od slovenskih dobili dovoljenje za odprtje tovarn; ker to že spada v drugo področje. Kljub temu pa se tukaj odpira vprašanje: ali morda začenjamo verjeti, da so tuji vodje boljši od naših? Mar se delavcem pod njihovim vodstvom bolje godi? Tema je pomembna na našem območju (Sloveniji nasploh), saj je potrebno ugotoviti, kaj se da pri tem storiti. Kakšnega vodjo bi si zaposleni želeli nad sabo in kakšni vodje bi bili potrebni, da bi slovenske tovarne ponovno začele rasti in ne propadati. Z raziskovalnim delom smo ugotovili, da bi slovenski delavci svoje nadrejene ocenili z oceno dobro, kar pomeni, da stanje ni tako katastrofalno, kot bi nekateri napovedali, vendar se da še veliko izboljšati. Najslabšo oceno med kompetencami, ki smo jih preverjali, so vodje dobili za socialne kompetence. Po drugi strani si delavci od nadrejenih najbolj želijo navezovanje stikov in zmožnost samokontrole.
Keywords: vodenje, teorije vodenja, uspešnost, vodje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2018; Views: 1227; Downloads: 129
Full text (1,28 MB)

Abstract: V vsaki organizaciji je potreben nekdo, ki vodi organizacijo in se jo trudi peljat naprej do uspeha. Vodenje je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na klimo v organizaciji, zato je profesionalno vodenje bistveno za doseganje uspeha organizacije. Pogoj za dobro organizacijsko klimo pa so zadovoljni zaposleni, kateri odražajo pozitivno organizacijsko klimo. Le ta vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost poslovanja ter na celotno zmogljivost v organizaciji. Če zaposleni čutijo, da so v organizaciji dobro sprejeti in cenjeni, bodo pozitivno prispevali k doseganju poslovnih rezultatov in ciljev, obenem pa tudi k osebnemu zadovoljstvu in razvoju. Vodja je tisti, ki na podlagi svojih sposobnosti, osebnostnih lastnostih in znanja, z zanj značilnim ravnanjem vpliva na ljudi, da bi dosegli cilje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali značilnosti organizacijske klime in vodenja. Definirali smo pojem organizacijske klime, opisali njene značilnosti in razsežnosti, našteli vrste in dimenzije klime ter opisali kako jo merimo. Organizacijsko klimo pa lahko tudi spreminjamo. Definirali smo tudi pojem vodenja, opisali sestavine in celotni proces vodenja, našteli in predstavili smo načine le tega, ter opisali kakšne so lastnosti uspešnega vodje. Vodje imajo tudi različne vire moči, ki smo jih našteli. Poznamo pa tudi različne oblike ravnanja vodenja, katere naj bi poznal vsak vodja. Raziskavo smo naredili v javnem vrtcu Pedenjped v Ljubljani. Z raziskavo smo ugotovili v kolikšni meri po 5-stopenjski lestvici, se anketirani zaposleni strinjajo z ravnanjem vodje z vidika različnih dimenzij organizacijske klime. Ugotovili smo, da je v vrtcu prisotna ugodna, pozitivna in ustvarjalna organizacijska klima. Prevladuje demokratični stil vodenja, kar predstavlja, da so zaposleni med seboj povezani, podajajo nove ideje in skupaj odločajo o pomembnih zadevah. Tak stil vodenja jim odgovarja. Iz raziskave smo razbrali, da so zaposleni zadovoljni z vodenjem nadrejenega. Dobro so informirani, motivirani za svoje delo, vodja jih usmerja in tako dosegajo zastavljene cilje. Vodja s svojim zgledom, vedenjem, načinom vodenja vpliva na zaposlene in tako na celotno organizacijsko vzdušje.
Keywords: organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, vodenje, značilnosti uspešnega vodje, vrtec
Published in DKUM: 21.09.2015; Views: 1643; Downloads: 300
Full text (2,04 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Izhodišče v teoretičnem delu je bila strokovna literatura priznanih domačih in tujih avtorjev. Uporabili smo deskriptivno metodo podajanja snovi. V teoretičnem delu smo opisali osnove managementa, njegove opredelitve, ravni in funkcije managementa. Dotaknili smo se tudi pridobitnih in nepridobitnih organizacij ter definirali razlike med njima. Nadalje smo predstavili proces vodenja, kjer smo opredelili vodenje, njegove sestavine in temeljne sposobnosti, ki so potrebne za uspešno in učinkovito vodenje. Opisali smo tudi stile vodenja in ker je osnova naloge povezna s motivacijo zaposlenih, smo tudi razložili motivacijo, motivacijske teorije, faktorje in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo. Namen in cilji: Osnovni namen je ugotoviti povezavo med stilom vodenja in motivacijo ter ugotoviti, kakšen učinek ima stil vodenja na motiviranost zaposlenih v nepridobitnih organizacijah. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri stil vodenja trenutno prevladuje v zavodu in kakšnega vodjo si želijo zaposleni v prihodnje, da bi bili pri svojem delu uspešno motivirani za opravljanje nalog. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na deskriptivni in analitično statističnih metodah. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo ankete, katere inštrument je bil anonimni anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vzorec je predstavljalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi na Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V anketi smo izpostavili transformacijski stil vodenja, transakcijski stil vodenja in motivacijske dejavnike, tako materialne kot tudi nematerialne. Rezultati: S pomočjo raziskave pridobljeni rezultati nam povedo, da gre za statistično značilno razliko v korist transformacijskega stila vodenja, medtem, ko se pri vplivanju na motivacijo s transformacijskim stilom vodenja z enakim učinkom kot vplivanje z materialnimi in nematerialnimi motivacijskimi dejavniki, ne pokaže statistično značilna razlika. Sklep: Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da na Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor prevladuje transformacijski stil vodenja pred transakcijskim. Ugotovili smo tudi, da ima transformacijski stil vodenja pomembno vlogo pri motivaciji zaposlenih saj si le ti v prihodnje želijo vodjo, pri katerem bo prevladoval ta stil vodenja, čeprav njegovi učinki vplivanja na motivacijo zaposlenih, ne delujejo z enakim učinkom kot vplivanje z materialnimi in nematerialnimi motivacijskimi dejavniki.
Keywords: management, nepridobitne organizacije, vodja, vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, moč in vpliv vodje, transakcijski stil vodenja, transformacijski stil vodenja.
Published in DKUM: 06.01.2015; Views: 3200; Downloads: 666
Full text (1,77 MB)