Search the digital library catalog

Abstract: Vsako podjetje si želi v svojem delovanju in poslovanju doseči maksimalno zmogljivost in dobiček ter uspeh na splošno. Pomembni elementi, ki k sami uspešnosti poslovanja pripomorejo, so predvsem dober vodja, zadovoljni zaposleni, dobri motivatorji ter medsebojno razumevanje. Podjetje, ki nima teh elementov razvitih na visoki ravni, bo malo verjetno izkoristilo svoje sposobnosti maksimalno ali pa bo že na sredini življenjskega cikla propadlo. Dober vodja mora biti oseba, ki trdno stoji za svojimi odločitvami, jih korektno predaja svojim podrejenim in jih tudi sam upošteva. Vodja, ki je v dobrih odnosih s svojimi zaposlenimi, bo bolj uspešen kot vodja, ki svoje podrejene zapostavlja oziroma jim daje občutek manjvrednosti. Vodja, ki ima takšen način vodenja, je pogosto že na samem začetku obsojen na neuspeh. Ljudje potrebujemo medsebojno razumevanje, občutek stabilnosti ter varnosti in to predvsem na delovnem mestu. Dober vodja, ki se z zaposlenimi razume, bo dosegel večji uspeh, saj mu bodo zaposleni zaupali in ga tudi upoštevali. Dobro medsebojno sodelovanje v samem podjetju prinese tudi pozitiven signal zunanjim udeležencem podjetja in ljudem, ki so na kakšen drugačen način povezani s podjetjem. Uspešno vodenje podjetja je lahko za vodje in managerje izziv, zato se ga je treba lotiti premišljeno, zbrano in samozavestno. Uspešno podjetje lahko daje dober vtis in zgled tudi sami konkurenci. Uspešnost podjetja bo podjetje lahko pripeljala v sam vrh konkurenčnosti, kar je cilj vsakega podjetnika in organizacije, skupaj z vsemi zaposlenimi. Vodja mora torej pri svojem vodenju gledati na več dejavnikov, ki bodo vplivali na uspešnost podjetja. Pozoren mora biti na to, da z zaposlenimi delajo v dobro samega podjetja ter so usmerjeni k istim ciljem po istih načrtih. Vodja za uspešnost podjetja poskrbi tudi s svojo odločnostjo in pripadnostjo, vztrajnostjo in trdim delom.
Keywords: vodenje, uspešnost, vodja, zaposleni, organizacija, podjetje
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 111; Downloads: 20
Full text (1,01 MB)

Abstract: Za dobro opravljanje dela je ključnega pomena zadovoljstvo zaposlenih pri delu, saj le to vpliva na zaposlene same, medsebojne odnose in učinkovitost opravljanja dela. V primeru nezadovoljstva bo to sčasoma vplivalo na posameznikovo opravljanje dela. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi, teoretični del zajema opredelitev pojma zadovoljstvo zaposlenih, predstavljeni so vpliv vodje na zadovoljstvo in ključni dejavniki zadovoljstva. Opisali smo naslednje dejavnike: plačilo, nagrajevanje, napredovanje, možnost izobraževanja, delovni izzivi in medsebojni odnosi. Opredelili smo tudi nezadovoljstvo zaposlenih in najpogostejše dejavnike, ki so lahko posledica tega. Ti so: fluktuacija, absentizem in prezentizem. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih v Vzgojno-varstveni enoti pri Osnovni šoli Žiri. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimno anketo, ki jo je vodja enote posredovala zaposlenim. Rezultati ankete so pokazali, da vodja na zadovoljstvo zaposlenih najbolj vpliva z uveljavljanjem lastnih idej zaposlenih, največje zadovoljstvo pri delu zaposlenim nudijo dobri medsebojni odnosi s sodelavci, nezadovoljstvo v največji meri povzročajo delovne razmere, in sicer tisti vidik, ki zajema duševni del opravljenega dela, po odgovorih sodeč pa bi na zadovoljstvo zaposlenih največji vpliv imelo prepoznavanje njihovega truda. S pridobljenimi podatki si enota lahko pomaga pri njihovem vplivu na zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: Zadovoljstvo, nezadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, vodja.
Published in DKUM: 03.08.2023; Views: 255; Downloads: 21
Full text (1,03 MB)

Abstract: Uvod: Redni letni razgovor je poglobljen in strukturiran pogovor med zaposlenim in njegovim neposrednim vodjo. Predstavlja nam osnovo za ocenjevanje uspešnosti pri delu, načrtovanje in izobraževanje nadaljnjega poklicnega razvoja. Glavni namen je razvoj posameznika in vzpostavitev konstruktivnih odnosov med zaposlenimi, kar na zaposlene deluje motivacijsko. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se splošno mnenje glede rednih letnih razgovorov v zdravstveni negi med tistimi zaposlenimi, ki so že imeli redni letni razgovor, in tistimi zaposlenimi, ki ga še niso imeli, statistično razlikuje (p = < 0,05) ter da imajo zaposleni v zdravstveni negi, ki so že imeli redni letni razgovor, boljše mnenje o rednih letnih razgovorih kot tisti, ki ga še niso imeli. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (69,8 %), ki so že imeli redni letni razgovor, z vodenjem, potekom in rezultati zadovoljna. Večina anketiranih, ki je redni letni razgovor že imela, se strinja (39,5 %) in popolnoma strinja (55,8 %), da se je z rednim letnim razgovorom povečala motivacija za delo. Diskusija in zaključek: Vodja na rednem letnem razgovoru z vsakim zaposlenim dobi pregled nad preteklimi dosežki, se z njim pogovori in ga motivira. Tako skupaj spoznata, kakšne so želje in cilji zaposlenega ter kaj se pričakuje v prihodnjem obdobju.
Keywords: redni letni razgovor, motiviranje na delovnem mestu, komuniciranje, vodja
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 385; Downloads: 119
Full text (867,45 KB)

Abstract: Diplomsko delo zajema teoretični in aplikativni del. Teoretičen del diplomskega dela je ločen na dva dela. Prvi del predstavlja vodenje, značilnosti vodje in stile vodenja ter opis vodenja v sodobnem okolju. Drugi del definira digitalno preobrazbo, procesno usmerjenost organizacije, celoviti digitalno preobrazbo delovanja organizacije ter indeks merjenja stanja digitalne preobrazbe in stanje v Sloveniji. Vodenje je sposobnost vplivanja na druge, da se dosežejo zastavljeni cilji v organizaciji v skladu z vizijo. Kako vodja vpliva na zaposlene je odvisno od izbranega stila vodenja. Stili vodenja, ki so bili najbolj uporabljeni v industrijski dobi se razlikujejo od tistih, ki so primerni v informacijski dobi in digitalnem okolju. V preteklosti so se pogosto uporabljali stili vodenja, s katerimi je vodja podcenjeval svoje podrejene in jih ni vključeval v procese odločanja, na primer avtokratičen stil vodenja. Danes oziroma v sodobnem okolju pa prevladujejo stili vodenja kot sta na primer kooperativni stil vodenja in demokratični stil vodenja, kjer ima vodja spoštljiv in pozitiven odnos do zaposlenih, jih vključuje v proces odločanja in delegira delo. V tretjem, aplikativnem delu naloge smo ugotovili, s kakšnimi izzivi se soočijo vodje po digitalni preobrazbi organizacije. Izzive predstavljajo predvsem novi vodilni položaji, nove informacijske tehnologije, odpor zaposlenih do digitalne preobrazbe in konkurenčni pritiski. Analizirali smo primernost obstoječih stilov vodenja in predlagali prilagoditve oziroma dopolnitve, ki omogočajo, da lahko vodja uporabi te stile v organizaciji po digitalni preobrazbi. Izmed sedmih izbranih stilov vodenja potrebujejo naslednji štirje stili vodenja prilagoditve: avtokratičen stil vodenja, kooperativni stil vodenja, avtentičen stil vodenja in transakcijsko vodenje. Preostali trije stili vodenja pa so primerni brez dopolnitev: demokratičen stil vodenja, transformacijsko vodene in situacijsko vodenje. Predlagali smo ustrezne prilagoditve in podali predloge za prakso, kjer smo vsakemu izzivu pripisali optimalen stil vodenja.
Keywords: Vodenje, vodja, stili vodenja, digitalizacija, digitalna preobrazba.
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 352; Downloads: 88
Full text (1,77 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju. Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali. Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Keywords: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 652; Downloads: 118
Full text (1,35 MB)