1. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Keywords: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (894,75 KB) |
2. Hudodelske združbe : magistrsko deloAnja Bošnik, 2024, master's thesis Abstract: Hudodelska združba predstavlja najhujšo obliko udeležbe več ljudi pri izvrševanju kaznivega dejanja. Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1) uporablja splošen izraz združba in ne opredeljuje različnih modalitet hudodelskih združb. Hudodelska združba se v KZ-1 pojavlja v splošnem delu KZ-1, in sicer v 41. členu, kjer je opredeljena odgovornost članov in vodij hudodelskih družb. Izraz se pojavi tudi pri številnih kaznivih dejanjih (npr. kaznivo dejanje terorizma po šestem odstavku 108. člena KZ-1; trgovine z ljudmi po petem odstavku 113. člena KZ-1), kjer izvršitev kaznivega dejanja v hudodelski združbi predstavlja kvalifikatorni element glede na temeljno obliko kaznivega dejanja. Na zadnje je v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, v 294. člen uvrščeno kaznivo dejanje hudodelskega združevanja, ki določa kaznivost ustanovitve in vodenja hudodelske združbe kot tudi samo sodelovanje v hudodelski združbi. Hudodelsko združbo opredelimo kot skupino najmanj treh oseb, med katerimi obstaja dogovor o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, pri čemer mora pri vsakem posamezniku obstajati zavest in volja glede skupnega delovanja ter naklep glede kaznivih dejanj, ki jih nameravajo skupaj izvršiti. Zakonsko dikcijo pa dopolnjuje tudi sodna praksa. Temeljna inkriminacija je ustanavljanje hudodelskih združb in članstvo v njih. Tako KZ-1 v 294. členu vsebuje kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Kdor sodeluje v hudodelski združbi, ki ima namen storiti kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen vsaj treh let ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let. Drugi odstavek pa je namenjen ustanovitelju oziroma vodji hudodelske združbe, ki se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. V tretjem odstavku 294. člena je vsebovan institut skesanca, s katerim zakonodajalec spodbuja storilca kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, da prepreči nadaljnje opravljanje kaznivih dejanj ali razkrije podatke, pomembne za preiskavo ali dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj. Nekatera kazniva dejanja, opredeljena v KZ-1, vsebujejo kvalificirano obliko izvršitve, ki je podana, če je kaznivo dejanje izvršeno v hudodelski združbi. Prvi odstavek 41. člena KZ-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da posameznik odgovarja za tako kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Drugi odstavek 41. člena KZ-1 pa ureja posebno obliko sodelovanja pri kaznivem dejanju. Kazenska odgovornost je v demokratičnemu sistemu individualna in utemeljena na krivdi vsakega posameznika. Hudodelska združba v kazenskem pravu tako ne nastopa kot celota, pač pa nastopata v kazenski zakonodaji dve enoti, organizator hudodelske združbe in član hudodelske združbe. Ključno se je opredeliti tudi do pravne podlage za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je ravno premoženjska korist eden izmed glavnih motivatorjev hudodelskih združb. Hudodelska združba ni pravna oseba, zato odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi ne moremo podvreči določbi o odvzemu po 77. členu KZ-1. KZ-1 zato vsebuje določbo 77.a člena, ki omogoča odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi.
Keywords: kaznivo dejanje, organiziran kriminal, hudodelstvo, združevanje, protipravnost, vodja, člani, posredno storilstvo, hudodelska združba
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 74
Full text (3,04 MB) |
3. Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazovTajda Tušek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazov je dokaj neraziskana tematika v svetu. V zadnjem času je na to temo nastalo kar nekaj raziskav, predvsem na Kitajskem, saj so podatki za takšne vrste raziskav tam veliko bolj javno dostopni kot pa v drugih državah po svetu. Obrovnavana tema v diplomskem delu je zato prav vpliv različnih povezav, ki jih revizorji vzpostavijo tekom odraščanja v domačem kraju kot tudi tekom šolanja.. V začetku diplomske naloge smo opredelili revizijo računovodskih izkazov ter načela, ki jih mora upoštevati vsak revizor, ki želi biti uspešen pri svojem delu. V nadaljevanju pa smo se osredotočili predvsem na povezave v domačem kraju in na povezave, ki so nastale zaradi skupne izobrazbe ter kako prav te povezave vplivajo na računovodske izkaze. Ugotovili smo, da v veliki večini povezave med revizorji negativno vplivajo na računovodske izkaze in kakovost revizije, saj je velikokrat ogrožena nedovistnost revizorja, edina poziitvna stvar, ki jo prinašajo povezave med revizorji je izboljšanje komunikacije in zmanjšanje asimetrije
Keywords: revizor, revizija, vezi, socialne vezi, šolske vezi, alumni, revizijska komisija, direktor, vodja finančne funkcije, dejavniki
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,90 MB) |
4. Vloga računovodij pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utajSara Vrbek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Keywords: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,17 MB) |
5. Vodednje podjetja na primeru podjetja mcdonald´sMarina Vučićević, 2024, undergraduate thesis Abstract: V dinamičnih in negotovih pogojih poslovanja postanejo kadri ključni vir konkurenčne prednosti, učinkovito vodenje pa pogoj za preživetje in razvoj sodobne organizacije. Vodenje ima kot sestavni del upravljanja pomembno vlogo v vseh vrstah poslovnih organizacij, ne glede na njihovo velikost ali dejavnost. Pomen, vloga in vpliv vodenja narašča z vse večjo dinamičnostjo sprememb v sodobnem poslovnem okolju.
Namen naloge je teoretično prikazati pomen vodenja in njegov vpliv na delovno okolje, usposabljanje in podporo zaposlenih ter strategije za reševanje problemov, povezanih z delovno silo, kot sta fluktuacija delovne sile in pomanjkanje motivacije na delovnem mestu. Predstavljeno je vodstvo McDonald’s kot blagovne znamke, ki traja že več kot 50 let, in kaj jo dela uspešno in konkurenčno na trgu.
Eden glavnih ciljev tega dela je opredeliti model za celovitejši pregled vpliva sistema vodenja na kakovost poslovanja in doseženo poslovno uspešnost. Namen je raziskati in analizirati razmerje, skozi katerega sistem vodenja uspeva skozi svoje glavne procese (načrtovanje, zagotavljanje, razvoj, vpliv in izobraževanje človeških virov) generirati konkurenčnost ter ustvarjanje pogojev za njihovo uporabo z namenom, da uresničiti in ohraniti poslovni uspeh.
Keywords: Vodja, vodenje, motivacija, vodstvene odločitve, MC Donald's
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (2,07 MB) |
6. Vodenje v različnih kulturah - primerjava slovenije, francije, kitajske in amerikeNuša Štelcar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uspeh podjetja je odvisen od samega vodje, njegovih stilov ter motivacije, ki jo prenaša na svoje zaposlene. Ker nobena organizacija ne more delovati brez dobrih zaposlenih, še posebej spodbujamo skupinsko delo, pri katerem so zaposleni produktivnejši in bolj motivirani, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi odnosi med zaposlenimi ter odnosi med zaposlenimi in vodjo. Ključ uspeha prav tako predstavlja komunikacija, ki se oblikuje v podjetju, kar nato posledično vpliva tudi na komuniciranje in uspeh s tujimi organizacijami. Poslovanje s tujimi organizacijami pa zahteva veliko znanja na področju medkulturnega poslovanja oziroma vodenja ter komuniciranja, saj lahko le tako računamo na dober uspeh v poslovanju s to organizacijo. Zato je dobro, da se o kulturi, iz katere prihajajo ljudje, s katerimi nameravamo skleniti kak posel, dobro pozanimamo oziroma jo preučimo, da ne povzročimo nepotrebnih konfliktov pri poslovanju. Pozanimamo se torej o stilu vodenja, ki se ga poslužujejo v dani kulturi, poznati moramo načine motiviranja zaposlenih ter prakticiranje skupinskega dela v določeni kulturi, preučimo verbalno in neverbalno komuniciranje, formalno in neformalno ter razlike, ki se pojavljajo pri odnosu vodja–podrejeni in obratno. Na podlagi tega, bomo s pomočjo izbranih primerjalnih kriterijev prišli do želenih razlik, ki jih je treba pri poslovanju poznati. Diplomsko delo temelji na razlikah poslovanja s Slovenijo, Kitajsko, Francijo in Ameriko. Na podlagi izbranih kriterijev bomo lahko na koncu razbrali, na katerih področjih so si države podobne in v čem se razlikujejo oziroma katere razlike med njimi je smotrno poznati, če poslujemo z izbrano državo. Očitne razlike opazimo že pri stilu vodenja med Slovenijo in ostalimi državami, saj je vodenje v Sloveniji večinoma usmerjeno v timsko delo in medsebojno sodelovanje, kjer je vodja sicer avtoriteta, ampak vseeno deluje kot del ekipe, ki spodbuja odprto komunikacijo. Nasprotno je pri ostalih državah, zlasti Kitajski, ki sicer izrecno deluje v timih, vendar temelji na strogi hierarhiji. Podobno velja za Francijo in Ameriko, kjer je velik pomen na strogi avtoriteti in njenem vzdrževanju. Velika razlika se kaže tudi v motiviranju pri Kitajcih, kajti slednje najbolj motivirajo prehrambni izdelki, ki jih dobijo glede na položaj v podjetju. Takšen način motiviranja bi v Sloveniji, Franciji in Ameriki veljal za precej slabega. Med omenjenimi tremi državami pa se da opaziti kar precej podobnosti v motiviranju zaposlenih. Te se kažejo v denarnih nagradah, raznih ugodnostih, izobraževanjih, pohvalah ipd.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vodja, motivacija, komuniciranje, kultura, Slovenija, Kitajska, Francija, Amerika
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,12 MB) |
7. |
8. Stili vodenja v franšizah bencinskih servisov logo d. o. o.Pia Bodiroža, 2024, undergraduate thesis Abstract: Temeljni problem, ki smo ga raziskovali, je, kakšen stil vodenja uporablja posamezni poslovodja v franšizah bencinskih servisov Logo, d. o. o. V podjetju poslovodje delujejo drugače že zaradi načina dela v podjetju, ki se med seboj razlikuje v vsaki franšizi. Proučili smo stile vodenja znotraj podjetja bencinskih servisov Logo, d. o. o., v njihovih franšizah, ki pripomorejo k boljšemu oz. uspešnemu delovanju.
Ugotovili smo, da večina poslovodij sledi pristopom, ki so usmerjeni v spodbujanje razvoja posameznika, odprtost komunikacije in sodelovanje v ekipi. Ti vodje pogosto uporabljajo prilagodljive pristope, ki temeljijo na empatiji, zaupanju in spoštovanju.
Pomembno se zavedajo pomena zadovoljstva zaposlenih in njihove motivacije.
Metodologija vključuje kritičen pregled literature, metodo intervjuja in analizo pridobljenih podatkov. Rezultati raziskave bodo pokazali, katere kombinacije stilov vodenja so prisotne v franšizah in kako te kombinacije vplivajo na organizacijsko delovanje.
Pomembne predhodne raziskave so nakazale, da so stili vodenja ključni dejavniki za organizacijsko učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih, medtem ko raznolikost spolov in kulturni vpliv pomembno vplivata na oblikovanje stilov vodenja v organizaciji. Naša raziskava lahko prinese pomembne uvide v to, kako različni stili vodenja vplivajo na uspešnost poslovanja v franšizah bencinskih servisov Logo, d. o. o.
Priporočila za nadaljnje poslovanje vključujejo vztrajanje v gradnji komunikacije med poslovodji in zaposlenimi. To lahko dosežemo z rednimi sestanki, spodbujanjem izmenjave idej in ustvarjanjem odprtega komunikacijskega okolja. Pomembno je ostati pozoren na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v franšizi ter prispevati k ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja in priznavanju njihovih dosežkov.
Keywords: STILI VODENJA, VODENJE, VODJA
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 372; Downloads: 43
Full text (397,76 KB) |
9. Razlike med spoloma - kako vodijo moški in kako ženskeAdrijana Stele, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo raziskovali razlike pri vodenju med moškimi in ženskami. Skozi teorijo smo spoznavali dejstva, ki naj bi opisovala moške in ženske vodje ter predvsem, kako so si različni pri vodenju. Cilji naše raziskave so bili ugotoviti, ali prihaja do razlik pri zasedanju vodilnih položajev in zakaj. Rezultati naše raziskave so pokazali, da do razlik pri zasedanju vodilnih položajev prihaja. Največje razlike med moškimi in ženskami na vodilnih položajih smo zaznali na področju osebnostnih značilnosti. Vseeno pa to ni dovolj velik dejavnik, da bi se zaradi tega drastično spremenil način vodenja oz. pristop do vodenja. Predvsem, si moški, ki so sodelovali v raziskavi, prizadevajo, da se vzpostavi enakopravnost in da bi več žensk zasedalo vodilne položaje - vse dokler imajo za to ustrezne kompetence. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da rezultati raziskave niso identični teoretičnim spoznanjem, je pa to lahko posledica premajhnega vzorca. Družba se razvija in določene raziskave so bile izvedene pred kar nekaj časa in stanje v družbi se je spremenilo. Je pa vzorec naše raziskave precej majhen in zato ne moremo trditi, da so rezultati najbolj pravilni.
Keywords: vodenje, moški vodja, ženska vodja, razlike pri vodenju
Published in DKUM: 16.04.2024; Views: 322; Downloads: 46
Full text (10,97 MB) |
10. Vpliv nekaterih dejavnikov na uspešnost trenerjev judaNuša Lampe, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomskega dela je bil preučiti, kako operativni dejavniki vplivajo na uspešnost dela trenerjev v športni organizaciji. Raziskava je bila izvedena v Judo klubu Golovec, pri čemer smo preiskovali vpliv načrtne skrbi nadrejenih za napredek in razvoj, sodelovanja med trenerji v klubu ter tedenskih sestankov tima trenerjev. Metoda raziskave je vključevala spletno anketiranje in statistično analizo, vključno s testiranjem hipotez. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih povezav med navedenimi dejavniki in uspešnostjo trenerjev. Za bolj zanesljive ugotovitve bi bilo potrebno razširiti vzorec anketirancev ter preiskati dodatne dejavnike. Kljub temu pa raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave in bolj podrobno analizo vpliva dejavnikov na uspešnost trenerjev.
Keywords: vodenje, vodja, športna organizacija, uspešnost pri delu, razvoj kadrov
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 239; Downloads: 9
Full text (512,41 KB) |
