1. Potencial in izzivi implementacije vodika v slovenski industrijiNikola Simonović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Vodik postaja eden ključnih energentov prihodnosti, saj omogoča razogljičenje industrije, večjo energetsko varnost in krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Diplomsko delo obravnava potencial uporabe vodika v slovenski industriji s posebnim poudarkom na logističnih izzivih, ki vključujejo proizvodnjo, skladiščenje, transport in distribucijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so slovenska podjetja pripravljena na prehod v vodikovo gospodarstvo, katere panoge imajo največ možnosti za prilagoditev in kakšno podporo potrebujejo za uspešno implementacijo. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti vodika, načini proizvodnje (sivi, modri in zeleni vodik), logistični vidiki ter evropski in nacionalni strateški okvirji. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki je pokazala, da podjetja prepoznavajo okoljske koristi vodika, a obenem izpostavljajo visoke stroške, pomanjkanje infrastrukture in nejasen regulativni okvir kot ključne ovire. Najbolj pripravljeni na uvajanje se kažejo energetsko intenzivni sektorji, kot sta jeklarstvo in kemijska industrija. Rezultati potrjujejo, da je za uspešno uvedbo vodika nujno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo. Slovenija ima ob ustrezni podpori Evropske unije (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) in razvoju logistične infrastrukture možnost, da postane aktiven del evropskega vodikovega gospodarstva ter s tem doseže pomembne okoljske in gospodarske koristi.
Keywords: vodik, logistika, slovenska industrija, zeleni vodik, trajnostna energetika
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (1,01 MB) |
2. Zmanjšanje količine žlahtnih kovin v deokso katalizatorjih za pripravo vodika : magistrsko deloLeila Lea Gregorn, 2025, master's thesis Abstract: Z naraščajočim globalnim interesom za brezogljične vire energije postaja vodik pomemben nosilec prihodnje energetske tranzicije. Trenutno se večina vodika še vedno proizvaja iz fosilnih goriv s postopki, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov, vendar se kot trajnostna alternativa vse bolj uveljavlja elektroliza vode. Elektrolitski razcep vode ob prisotnosti električne energije omogoča proizvodnjo čistega vodika (t. i. zeleni vodik), v kolikor je elektrika pridobljena iz obnovljivih virov. Za učinkovito uporabo zelenega vodika je ena ključnih zahtev ustrezno čiščenje plina, saj vodik pogosto vsebuje sledove kisika, ki je stranski produkt elektrolize. Prisotnost kisika lahko negativno vpliva na delovanje občutljivih naprav, kot so gorivne celice, zato je potrebna njegova odstranitev. Eden izmed uveljavljenih pristopov za to je uporaba deokso katalizatorjev, ki omogočajo rekombinacijo vodika in kisika v vodo. Tradicionalno se za te katalizatorje uporabljajo plemenite kovine, kot je paladij, ki zagotavlja visoko aktivnost, vendar so njihova cena in omejena razpoložljivost pomembni omejitveni dejavniki.
V sodobnem razvoju materialov se zato vse več pozornosti posveča optimizaciji katalizatorjev, kjer se preučujejo možnosti delne nadomestitve žlahtnih kovin z bolj dostopnimi elementi, kot je baker. Uporaba bakra v kombinaciji s paladijem lahko pripomore k zmanjšanju stroškov in izboljšanju stabilnosti katalizatorjev, ob ohranjanju ali celo izboljšanju katalitske učinkovitosti. Pomembno vlogo pri tem ima izbira nosilca, kot sta Al2O3 ali TiO2, ter način priprave in porazdelitve aktivnih komponent. Celostno razumevanje delovanja teh sistemov vključuje vpliv procesnih parametrov, kot sta temperatura in pretok plinov, ki lahko bistveno vplivata na konverzijo kisika.
Keywords: baker, deokso katalizator, elektroliza vode, paladij, rekombinacija kisika, vodik
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,88 MB) |
3. Numerična analiza toka v laminarizatorju plinskega gorilnikaMaj Tibaut, 2025, undergraduate thesis Abstract: Plinski gorilniki predstavljajo ključne elemente ogrevalnih sistemov, kjer sta učinkovitost zgorevanja in emisije škodljivih snovi odvisni od pretočnih karakteristik mešanice plinskega goriva. V tej študiji smo raziskali pretok skozi laminarizatorje plinskega gorilnika Weishaupt z namenom ugotoviti, ali se turbulentni tok znotraj njih ponovno laminarizira. Podrobno smo analizirali hitrostne profile skozi izbrane luknjice v pomanjšani geometriji ob upoštevanju vpliva lokacije, izbire medija (zrak ali vodik) ter primerjave med laminarnim in GEKO tokovnim modelom. Rezultati simulacij kažejo, da lokacija laminarizatorja in izbira medija pomembno vplivata na porazdelitev hitrosti zaradi kompleksne tridimenzionalne narave toka, medtem ko je vpliv izbire tokovnega modela zanemarljiv. Pridobljeni izsledki ponujajo trdno podlago za nadaljnjo optimizacijo geometrije in delovanja gorilnika.
Keywords: plinski gorilnik, laminarizator, cfd simulacija, turbulentni in laminarni tok, vodik
Published in DKUM: 03.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (3,87 MB) |
4. Optimizacija porazdelitve lukenj na distribucijski plošči plinskega gorilnika na vodikValentin Planinšič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana optimizacija porazdelitve lukenj na distribucijski plošči plinskega gorilnika, namenjenega zgorevanju vodika. S pomočjo numeričnih simulacij RDT v programu Ansys Fluent so bili analizirani vplivi geometrije plošče, velikosti lukenj, moči gorilnika ter vrste goriva na enakomernost porazdelitve pretoka skozi odprtine. Rezultati so pokazali, da velikost lukenj in vrsta goriva bistveno vplivata
na indeks uniformnosti in tlačne padce, pri čemer se pri vodiku izkaže, da je
enakomernost porazdelitve toka večja kot pri metanu. Na podlagi rezultatov so podana tudi priporočila za učinkovitejšo zasnovo distribucijskih plošč plinskih gorilnikov.
Keywords: plinski gorilnik, metan, vodik, distribucijska plošča, indeks uniformnosti, računalniška dinamika tekočin (RDT), numerična simulacija, tlačni padec
Published in DKUM: 01.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (5,49 MB) |
5. Zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in možnosti vpeljave vodikovih polnilnic v občini Trbovlje : diplomsko deloSiniša Dakić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Občino Trbovlje zaznamuje bogata industrijska preteklost, danes pa se vse bolj usmerja v iskanje trajnostnih rešitev. Občina si prizadeva za preobrazbo v sodobno, okolju prijazno skupnost z razvojem inovativnih tehnologij in spodbujanjem zelenega gospodarstva. V nalogi je raziskana možnost uvedbe vodikovih polnilnic kot enega od načinov za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Predstavljene so osnovne značilnosti vodika kot okolju prijaznega energetskega nosilca, njegove metode pridobivanja, shranjevanja in potencialne uporabe v lokalnem prometu. Ključni del raziskave predstavljajo intervjuji s strokovnjaki s področja energetike in infrastrukture, ki osvetljujejo tehnične, infrastrukturne in finančne izzive vpeljave vodikovih polnilnic. Poleg okoljskih koristi so izpostavljeni družbeni in gospodarski vplivi, kot so ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje lokalnega razvoja. Na podlagi zbranih informacij je oblikovan predlog vzpostavitve pilotnega projekta vodikove polnilnice kot strateškega koraka k energetski neodvisnosti in trajnostnemu razvoju občine Trbovlje.
Keywords: vodik, fosilna goriva, vodikova polnilnica, Občina Trbovlje, energetska neodvisnost
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (2,07 MB) |
6. Vodikova ekonomija prihodnosti in ozaveščanje javnosti o tem trendu : diplomsko deloOgnjen Šobot, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na ključne dejavnike, ki vplivajo na vključevanje vodika v prihodnje energetske rešitve, pri čemer smo posebej preučevali vlogo potrošniške ozaveščenosti, inovativnosti industrije ter geopolitičnih okoliščin. Trenutno je vodikova ekonomija še v začetni fazi razvoja, s številnimi izzivi, kot so pomanjkanje infrastrukture, visoki stroški proizvodnje ter nizka raven splošne ozaveščenosti. Naša analiza potrjuje, da bodo za uspešno integracijo vodika ključni celostni ukrepi, kot so izobraževanje javnosti, tehnološke inovacije in politična podpora. Poseben poudarek smo namenili vlogi industrije, katere inovativnost in konkurenčnost določata tempo uvajanja vodikovih tehnologij. Ugotovitve kažejo, da bo prihodnja uporaba vodika najverjetneje osredotočena na prometni, gradbeni in energetski sektor. Geopolitični dejavniki, mednarodni sporazumi in energetske politike pa bodo pomembno oblikovali globalni okvir za razvoj vodikovega gospodarstva. Skupaj ti elementi določajo možnosti, s katerimi lahko vodik postane ključen akter v energetski tranziciji in trajnostnem razvoju.
Keywords: vodik, vodikova energija in gospodarstvo
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,55 MB) |
7. Analiza ekonomske izvedljivosti vodikovih energetskih sistemov v Sloveniji : magistrsko deloKarin Marin, 2025, master's thesis Abstract: Slovenija kot članica Evropske unije se je zavezala k izpolnjevanju ciljev Pariškega sporazuma, katerega glavni cilj je doseči podnebno nevtralnost z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov do leta 2050. Ključno vlogo pri doseganju teh ciljev imajo obnovljivi viri energije (OVE), kot so sončna, vetrna, vodna in geotermalna energija. Kljub temu pa spremenljivost OVE predstavlja izziv za elektroenergetsko omrežje. Ena izmed možnih rešitev so hranilniki energije, kot so baterijski sistemi in vodik. Vodik kot energetski nosilec omogoča proizvodnjo iz obnovljivih virov, njegovo shranjevanje in kasnejšo pretvorbo nazaj v električno energijo. Kljub potencialu vodik prinaša tudi številne izzive, med drugim nizke izkoristke in visoke stroške, če ni proizveden iz presežkov OVE. Za oceno izvedljivosti vodikovih sistemov je bila v tem delu izvedena ekonomska analiza vodikovega sistema.
Keywords: zeleni vodik, vodikove tehnologije, ekonomska analiza, trg z električno energijo
Published in DKUM: 06.06.2025; Views: 0; Downloads: 54
Full text (3,68 MB) |
8. Energetska analiza količine vodika potrebnega za osebna vozila v Republiki Sloveniji : magistrsko deloAnja Majerič, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo opravili analizo trenutnega stanja proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji in analizo potenciala zelenih virov energije. Za potrebe preračuna količine vodika, ki bi ga potrebovali za vsa osebna vozila smo pregledali obstoječo ponudbo proizvajalcev vozil na vodikove gorivne celice za leto 2021 in jih na kratko opisali. Izračunali smo količino emisij CO2, ki jih proizvedejo osebna vozila na bencin in dizel ter količino energije, ki jo porabijo med delovanjem.
Keywords: vodik, obnovljivi viri energije, proizvodnja vodika, vodikove gorivne celice, promet
Published in DKUM: 12.01.2023; Views: 832; Downloads: 128
Full text (3,16 MB) |
9. Analiza uporabe vodika na Hrvaškem : magistrsko deloFranco Krog, 2022, master's thesis Abstract: Zaradi naraščanja števila prebivalstva v svetu so potrebe po različnih vrstah ogrevanja in prevoza čedalje večje, kar pa povečuje tudi ekološke težave. Z namenom manjše onesnaženosti okolja se išče nove alternative, ki bi omogočale prehajanje iz ene točke na drugo ter ogrevanje. Evropa ima velike težave pri samooskrbi z različnimi gorivi. Ena možnih alternativ za prihodnost je vodik. V magistrskem delu smo tako predstavili trenutno statistiko prometa in ogrevanja na Hrvaškem ter poskušali izračunati, koliko vodika bi potrebovali za ogrevanje in prevoz ter koliko energije za proizvodnjo vodika bi bilo potrebne. Izračunali smo, ali je koncept uvedbe vodika sploh izvedljiv.
Keywords: vodik, vodikove tehnologije, transport, ogrevanje, prihodnost
Published in DKUM: 18.11.2022; Views: 900; Downloads: 50
Full text (2,52 MB) |
10. Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko deloRobert Hren, 2022, master's thesis Abstract: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge.
V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije.
Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Keywords: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1363; Downloads: 201
Full text (3,67 MB) |
