| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zasnova in izdelava direktno vodenega elektro-hidravličnega aktuatorja
Tine Jurak, 2020, master's thesis

Abstract: Direktno vodenje hidravličnih valjev brez uporabe krmilnega ventila predstavlja novejši koncept energetsko varčnega vodenja valjev brez dušilnih izgub. Za namene študija tovrstnega pogona je potrebno zasnovati in izdelati kompaktno izvedbo naprave direktno vodenega hidravličnega valja, preučiti koncepte vodenja in preveriti delovanje sistema. V sklopu magistrskega dela bomo preučili obstoječe izvedbe tovrstnih pogonov ter izdelali lasten elektro hidravličen aktuator (v nadaljevanju EHA) s katerim bomo premikali poljubno breme. Na primerno hidravlično črpalko je potrebno namestiti servomotor ter ustrezno zasnovati in izdelati preostali hidravlični sistem.
Keywords: hidravlični valji, direktno vodenje, koncepti, zasnova sistema, vodenje sistema
Published: 21.09.2020; Views: 144; Downloads: 28
.pdf Full text (3,30 MB)

2.
Uporaba lomljenih odvodov za identifikacijo in vodenje dielektričnih elastomernih aktuatorjev
Timi Karner, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Cilj doktorske naloge je uporaba lomljenih odvodov za pridobitve materialnih lastnosti uporabljenega dielektričnega elastomernega aktuatorja ter na podlagi tega in uporabe lomljenih odvodov izpeljati uspešen algoritem vodenja. Za namene pridobitev materialnih lastnosti elastomera je bil uporabljen lomljeni Kelvin-Voigtov model, ki se od navadnega razlikuje po tem, da je potrebno določiti tri parametre. Poleg konstante vzmeti še konstanto dušenja ter red odvajanja dušilnega dela. S to pomočjo lahko opišemo širše področje dinamičnega delovanja oz. obremenjevanja elastomera. Po opravljenih dinamičnih obremenitvah in uvedbi algoritma za pridobivanje materialnih lastnosti elastomera, ki temelji na metodi najmanjših kvadratov, smo pridobili matematični model elastomera. Ta model predstavlja temelj izpeljave algoritma vodenja. S pomočjo Laplaceove transformacije je mogoče enostavno zapisati matematični model lomljenega Kelvin-Voigt modela z Laplaceovo spremenljivko. Nad tem sistemom izvedemo stopnični odziv na spremembo vhodne veličine in ga primerjamo s funkcijo FOPDT. Po izračunu parametrov funkcije FOPDT in po uporabi Wang–Juang–Chanovega algoritma pridobimo parametre za PID-regulator. Ti predstavljajo osnovo za pridobitev parametrov lomljenega regulatorja. S pomočjo orodja FOMCON znotraj programa Simulink ter željene fazne rezerve pridobimo red odvajanja in integriranja lomljenega regulatorja. Izkaže se, da uporaba lomljenih odvodov in integralov pri vodenju sistemov z lomljenimi odvodi da boljše rezultate od uporabe navadnega PID-regulatorja.
Keywords: dielektrični elastomeri, mehki aktuator, lomljeni Kelvin-Voigt model, lomljeni odvodi, vodenje sistema, PID, lomljeni PID
Published: 30.01.2020; Views: 522; Downloads: 76
.pdf Full text (7,83 MB)

3.
KRMILJENJE MODELA PROIZVODNEGA TRANSPORTNEGA SISTEMA
Jani Kresnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Model krmiljenja transportnega proizvodnega sistema, lahko ročno ali avtomatsko, vodimo od začetne do končne točke. Za izdelavo takšnega sistema je nujno praktično in teoretično poznavanje elektronike, mehanike in programiranja. Moja diplomska naloga je skupek vseh treh stvari, ki pripomorejo k izdelavi, delovanju in razumevanju modela krmiljenja transportnega proizvodnega sistema. V nalogi je predstavljen potek izdelave ter programiranja krmiljenja transportnega sistema.
Keywords: ročno in avtomatsko vodenje transportnega sistema, model, Siemens S7-300, PROFIBUS, STEP 7.
Published: 15.09.2016; Views: 541; Downloads: 64
.pdf Full text (2,54 MB)

4.
PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PROJEKTNE PISARNE V PODJETJU GEO2 D.O.O.
Jerina Ifko, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga opisuje prenovo informacijskega sistema projektne pisarne podjetja Geo2 d.o.o.. Informacijski sistem je bilo potrebno popolnoma prilagoditi zahtevam, željam in potrebam podjetja Geo2 d.o.o.. Zaradi specifike dela geodetov je najbolj pomembno, da se do podatkov o projektih lahko dostopa tudi na terenu, službeni poti ali doma. Zato bo prenovljen informacijski sistem temeljil na spletni aplikaciji. Zaradi trenutnega stanja v gradbeni veji gospodarstva morajo geodetska podjetja, ki se želijo obdržati na trgu, ponujati čim bolj kvalitetne storitve. Tudi v podjetju Geo2 d.o.o. smo se, v želji po ohranitvi visoke kvalitete storitev, vprašali, na kakšen način lahko optimiziramo delovne procese. Ugotovili smo, da je najnujnejše prenove potreben informacijski sistem projektne pisarne. V nalogi je opisano trenutno stanje in narejena SWOT analiza starega sistema, opredeljene naloge novega sistema in opisano delovanje novega IS sistema projektne pisarne. Podrobno je predstavljena izvedba prenove IS sistema projektne pisarne. Na koncu je izvedena SWOT analiza novega sistema in opisana njegova uporabnost ter nadaljnje možnosti razvoja.
Keywords: Informacijski sistem, prenova informacijskega sistema, projektna pisarna, vodenje projektov, poslovni proces
Published: 06.07.2016; Views: 606; Downloads: 58
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
Laboratorijski hidravlični sistem kot učni pripomoček pri snovanju sistemov vodenja
Matej Mihelčič, 2016, master's thesis

Abstract: V laboratoriju za procesno avtomatizacijo se nahaja hidravlični sistem, ki služi kot učni pripomoček pri predmetu Snovanje sistemov vodenja. Staro krmilno opremo smo nadomestili z novo, odpravili napake in izdelali nove programe za vodenje. Sistem je deljen na dva dela, ki sta predmet različnih magistrskih del, določeni deli pa se prepletajo. Mednje lahko štejemo zamenjavo krmilne opreme, odpravljanje napak sistema in načrtovanje ožičenja. V nadaljevanju je opisano načrtovanje regulatorjev nivoja vode v podsistemu 2, programiranje krmilnikov Moeller ter Siemens in izdelava SCADA-uporabniškega vmesnika. Magistrsko delo je izdelano kot obširno navodilo uporabnikom sistema. Projekt je zasnovan kot učni pripomoček študentom in omogoča enostavno in logično upravljanje sistema preko uporabniškega vmesnika. Sistem ponuja širok nabor možnih nalog in načinov regulacije, ki pa se lahko po potrebi tudi razširi z uporabo motornih pogonov ventilov med veznimi posodami in boljšim regulacijskim ventilom v podsistemu 2.
Keywords: vodenje sistema, regulacije, avtomatizacija
Published: 26.04.2016; Views: 1087; Downloads: 89
.pdf Full text (7,87 MB)

6.
GRADNJA VGRAJENIH SISTEMOV V AVTOMATIKI - OD IDEJE DO PROTOTIPA
Damjan Kokol, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje razvoj prototipa vgrajenega sistema za vodeno in avtonomno delovanje vlečnega kajta, ki je zasnovan na razvojni ploščici STM32F3DISCOVERY in pripadajočega krmilnega mehanizma. Prvi del naloge predstavlja zgradbo vgrajenih sistemov in preučevanje obstoječih sistemov za vodenje kajta, ki se uporablja za vleko ladij in pogon generatorjev vetrnih elektrarn. Nato sledi predstavitev postopka izdelave prototipa sistema za vodenje manjšega plovila, kjer je posamezno obravnavano načrtovanje in izdelava programa, elektronskih in mehanskih sklopov. Diplomsko delo se konča z ugotovitvami in predlogi za izboljšanje celotnega sistema.
Keywords: vgrajeni sistemi, koriščenje vetrne energije, prototip vgrajenega sistema, sistem za vodenje kajta, MEMS senzorji
Published: 20.12.2013; Views: 1326; Downloads: 118
.pdf Full text (5,33 MB)

7.
FINANCIRANJE IN ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA V SLOVENIJI
Suzana Drame, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Razvojne spremembe potekajo na področju kulture, znanosti, tehnologije, gospodarstva, socialnega in političnega življenja ter na drugih področjih. So globalne, zato nanje s prenovo izobraževanja pri nas ni mogoče bistveno vplivati, ampak je treba uvideti njihove posledice in protislovnosti ter se nanje aktivno odzivati. Vzgoja in izobraževanje v Sloveniji je obravnavano kot razvit sistem. Ta sistem je lahko organiziran centralizirano ali pa decentralizirano. Da bi šole lahko postale "učne organizacije", potrebujejo trdne sisteme za podporo. In sicer, institucionalne službe namenjene za izboljšanje kakovosti šol. Analiza stroškov izobraževanja je izredno pomembna za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, za načrtovanje ter za nadzorovanje ter spremljanje izobraževanja. Poznamo dve vrste financiranja in sicer; javno financiranje izobraževanja, ki zajema financiranje iz davkov in prispevkov, ter zasebno financiranje izobraževanja.Za financiranje izobraževanja je pomembno, da prinaša ta dejavnost tako posamezniku kot družbi ekonomske(denarne) in neekonomske koristi Država spodbuja zasebno financiranje predvsem zaradi zniževanja stroškov financiranja šol oziroma razbremenjevanja državnega proračuna. Pri izobraževanju razlikujemo ekonomske in neekonomske učinke. Ekonomska učinkovitost izobraževanja je opredeljena kot razmerje med inputi in autputi, pri čemer so upoštevani denarni inputi. Ugotavljanje in merjenje ekonomske in neekonomske učinke ni enostavno, med drugim zato, ker se med seboj prepletajo. Izobraževanje torej predstavlja istočasno potrošnjo in investicijo. V času kapitalizma, ekonomska izbire poklica postaja vedno bolj aktualna. Odnos med konceptoma delo in kapital je postal v današnji moderni kapitalistični družbi izredno pomemben, saj je delo, ki nudi dobre zaslužke, v tej družbi zelo cenjeno in zaželeno. Ekonomisti, trdijo, da se posamezniki raje odločajo za določene poklice na podlagi zaslužka. Več materialnih koristi kot poklic ponuja, večja je zainteresiranost za ta poklic. Višina zaslužka, ki ga poklic ponuja pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: organizacija šolskega sistema, vodenje šolskega sistema, stroški izobraževanja, financiranje izobraževanja, izračun vrednosti izobraževanja, ekonomski učinki izobraževanja.
Published: 14.12.2010; Views: 1975; Downloads: 139
.pdf Full text (572,03 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica