| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
PREDLOG VODENJA TOVORNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI MARIBOR
Darko Recek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tovorni promet je ključen za zagotavljanje pretoka blaga in ustvarjanje pogojev za ekonomski razvoj doočenega mesta. Hkrati predstavlja tudi precejšnjo obremenitev za mestni prometni sistem in okolje, saj običajno obsega med 10 % in 18 % cestnega prometa v mestih, raste / narašča pa sorazmerno z gospodarsko rastjo. Namen diplomskega dela je predstaviti vodenje / urejanje tovornega prometa v mestih. Na praktičnem primeru (Mestna občina Maribor - MOM) je v diplomskem delu prikazan obstoječi sistem vodenja in urejanja tovornega prometa na območju MOM. Cilj diplomskega dela je bil pripraviti in predstaviti predlog izboljšanja vodenja in potekanja tovornega prometa na območju MOM. Kot rezultat diplomskega dela so prikazane potrebne spremembe na obstoječem cestnem omrežju s poudarkom na novi / spremenjeni prometni signalizaciji za vodenje tovornega prometa na območju MOM.
Keywords: cestni promet, tovorni promet, vodenje prometa, prometna signalizacija
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1102; Downloads: 60
.pdf Full text (1,86 MB)

2.
VLOGA CENTRA ZA VODENJE VLAKOV V TEHNOLOŠKEM PROCESU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
Miran Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi potreb po povečanju prevoza potnikov in tovora na železniških progah so se Slovenske železnice priključile evropskim državam, ki podpirajo modernizacijo in enoten sistem vodenja prometa vlakov. Za potrebe sodobnega vodenja prometa je potrebno nadgraditi obstoječe sisteme signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki so že vgrajeni na progi od Pragerskega do Hodoša in so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Vgrajene sodobne naprave omogočajo sodobnejše vodenje prometa vlakov. Najpomembnejše pa je, da zagotavljajo večjo varnost in predvsem zmanjšujejo odgovornost delavcev pri neposrednem vodenju prometa. Elektrifikacija predstavljene proge pomeni povečanje potovalne hitrosti, zmanjšanje stroškov dela, porabe goriva in manjšo onesnaženost okolja.
Keywords: železniški promet, daljinsko vodenje vlakov, center daljinskega vodenja prometa
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 955; Downloads: 111
.pdf Full text (2,16 MB)

3.
MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV
Gregor Samsa, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena naprava za mobilno lasersko skeniranje, možni načini in razvoj uporabe različnih laserskih skenerjev in izpostavili prednosti, ki jih tehnologija prinaša uporabniku. V diplomski nalogi smo poudarili uporabo mobilnih laserskih skenerjev v avtocestnem prometu. Ugotovili smo, da je lasersko skeniranje, na avtocestnem odseku, kjer smo izvajali meritve, velik doprinos k hitremu, natančnemu prikazu potrebnih podatkov. S pomočjo teh podatkov, bi lahko ob prometnih zastojih uvajali tako imenovan hard shoulder running, ki bi ga lahko prevedli, kot ustvariti dodaten pas. Namen je, da lahko upravljalec ob relativno nizki ceni, ob določenih časih, na določenih mestih, kjer so znana tako imenovana ozka grla, začasno ustvariti dodaten pas. S tem bi lahko povečali kapaciteto avtocestnega odseka, kadar bi to bilo potrebno.
Keywords: lasersko skeniranje, sferično snemanje, aktivno vodenje prometa, LiDAR
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 773; Downloads: 75
.pdf Full text (2,10 MB)

4.
SPREMLJANJE GRADNJE VEČJIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV V URBANEM OKOLJU: PRIMER OBJEKTOV V MURSKI SOBOTI
Doris Zrim, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja spremljanje gradnje večjih infrastrukturnih objektov v urbanem okolju. Gradnja tako zahtevnih objektov zahteva veliko znanja in izkušenj ter predvsem dobro sodelovanje med izvajalci, projektanti in inženirskim nadzorom. Spremljanje gradnje je bilo opravljeno na praktičnem primeru v Murski Soboti, kjer sta se gradila objekta podhod in podvoz ter se v sklopu tega uredila tudi krožna križišča. V magistrskem delu so predstavljene projektne rešitve infrastrukturnih objektov in nato je na podlagi le teh predstavljeno spremljanje gradnje. Zaradi izvedbe infrastrukturnih objektov v urbanem okolju se je posebna pozornost namenila vodenju prometa v času gradnje. Iz spremljanja gradnje so podane spremembe, ki so vplivale na potek gradnje ter izboljšave, ki bi pripomogle k še večji varnosti in kvalitetnejši izvedbi infrastrukturnih objektov v urbanem okolju.
Keywords: spremljanje gradnje, infrastrukturni objekti, urbano okolje, podvoz, podhod, krožna križišča, vodenje prometa.
Published in DKUM: 13.07.2016; Views: 1179; Downloads: 92
.pdf Full text (10,23 MB)

5.
6.
DALJINSKO VODENJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA KOČEVSKI PROGI
Armin Turanović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Regionalna železniška proga Grosuplje – Kočevje , imenovana tudi kočevska proga, je bila zgrajena leta 1893, kot del proge Ljubljana - Grosuplje - Kočevje. Proga naj bi imela predvsem gospodarski pomen. Proga je normalno obratovalo do šestdesetih let, ko je bila rekonstruirana cesta od Škofljice do Kočevja. Takrat je prišlo do upadanja tovornega prometa in drastičnega upadanja števila potnikov v potniškem prometu, tako da je v letih od 1968 do 1972 prišlo do ukinitve potniškega prometa. Od tedaj se na enotirni in ne elektrificirani kočevski progi odvija le tovorni promet pod posebnimi pogoji. Zaradi potrebe po ponovni vzpostavitvi potniškega prometa so leta 2008 začeli z obnovo proge. Proga je do danes obnovljena potrebno pa je še urediti signalnovarnostne naprave in center za daljinsko vodenje prometa. V diplomskem delu je predstavljeno kako opremiti in zavarovati progo in postaje od Grosuplja do Kočevja s sistemom za daljinsko vodenje železniškega prometa TRIS CTC.
Keywords: kočevska proga, signalno varnostne naprave, daljinsko vodenje železniškega prometa, sistem TRIS CTC
Published in DKUM: 18.09.2014; Views: 1854; Downloads: 198
.pdf Full text (1,63 MB)

7.
SISTEM ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA NA AVTOCESTAH IN HITRIH CESTAH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Daša Kos, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen sistem za nadzor in vodenje prometa na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, ki omogoča sistemsko nadzorovanje in vodenje prometa ob pojavu izrednih situacij. Prvi del diplomske naloge je teoretičen in opisuje inteligentne transporte sisteme, na katerih temelji tehnologija sistema za nadzor in vodenje prometa, cilje evropske prometne politike, ki so zapisani v Beli knjigi (2001) ter predstavitev sistema za nadzor in vodenje prometa. Uvedba inteligentnih transportnih sistemov nam omogoča izboljšanje prometnih razmer na določenih odsekih slovenskih avtocest. Z upoštevanjem smernic iz Bele knjige (2001) in njihove implementacije v Slovensko nacionalno zakonodajo se Sloveniji veča konkurenčna moč v evropskem prostoru in optimizira prometne tokove. Drugi del diplomske naloge bo temeljil na predstavitvi uporabnosti sistema za nadzor in vodenje prometa in trenutnem stanju ter analizi le-tega. Vsak sistem je mogoče izboljšati, ga približati uporabnikom in zmanjšati stroške, ki nastanejo pri njegovi uporabi. Predstavila bom možne rešitve, ki bi optimizirale sistem za nadzor in vodenje prometa, ocenila možnost njihove vpeljave in nadaljnjega razvoja.
Keywords: sistem za nadzor in vodenje prometa, inteligentni transportni sistemi, promet, spremenljiva prometno-informativna signalizacija, prometne vsebine
Published in DKUM: 20.12.2012; Views: 2176; Downloads: 372
.pdf Full text (1,09 MB)

8.
TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI ELEMENTI ŽELEZNIŠKE PROGE V FUNKCIJI RACIONALNE RABE ENERGIJE ZA VLEKO VLAKOV
Klemen Ponikvar, 2011, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je na podlagi teoretičnega raziskovanja vplivov tehnično-tehnoloških parametrov železniške proge na rabo energije za vleko vlakov analizirana poraba energije v treh najpomembnejših segmentih železniškega sistema: gradbenih parametrov proge, prometno-tehnoloških elementov ter dinamike vožnje vlaka. Gradbene parametre proge predstavljajo nagib proge, krožni lok proge in predor. V prometno-tehnoloških elementih glavno vlogo predstavlja vodenje prometa vlakov v postajnem območju in na odprti progi ter glede na vrsto SV naprav. Dinamika vožnje vlaka predstavlja suprastrukturne elemente ter skupek infrastrukturnih in prometno-tehnoloških vplivov na vožnjo vlaka. Največji prihranki energije v železniškem prometu se dosegajo z izbiro ustreznih gradbenih parametrov proge. Z optimalnim odvijanjem prometa vlakov lahko dosežemo več ciljev, najpomembnejši so zmanjšanje porabe energije za vleko vlakov, skrajšanje voznih časov vlakov ter ugoden vpliv na dinamiko vožnje vlaka. Tovorni vlaki so največji porabniki energije, zato se največ energije lahko prihrani v tem segmentu vlakov. Določene rezerve prihranka energije obstajajo tudi v segmentu potniških vlakov. Učinkovito varčevanje oz. racionalna raba energije za vleko vlakov je potrebna v vseh segmentih železniškega prometa. S programskim simulacijskim orodjem VIST so na podlagi analiz in izvedenih simulacij vožnje vlaka pod različnimi pogoji podani predlogi racionalne rabe energije z vidika železniške infrastrukture, suprastrukture in vodenja prometa vlakov. Simulacijsko orodje omogoča teoretično analizo porabe energije med vožnje vlaka v realni situaciji ter na podlagi določenih predpostavk. Podani predlogi racionalne rabe energije so implementirani v primerjalno študijo nove železniške povezave Ljubljana-letališče Jožeta Pučnika-Jesenice. Na podlagi izračunane porabe energije za vleko vlakov je bila z vidika racionalne rabe energije izbrana najugodnejša varianta nove proge.
Keywords: železniška infrastruktura, vodenje prometa vlakov, dinamika vožnje vlaka, upor proge, poraba energije, energija za vleko vlakov
Published in DKUM: 02.12.2011; Views: 2262; Downloads: 686
.pdf Full text (4,22 MB)

9.
VPLIV DALJINSKEGA VODENJA PROMETA VLAKOV NA VARNOST V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Darko Megla, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tehnološki postopek vodenja železniškega prometa je v veliki meri odvisen od stanja javne železniške infrastrukture. Zaradi zastarelih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji še vedno prevladuje postajni način vodenja železniškega prometa. Le-ta pa temelji na velikem številu medsebojnih komunikacij med ljudmi z različnih področij, ki so posredno ali neposredno povezani z varno vožnjo vlaka. Zaradi zastarele tehnike in tehnologije ostaja še vedno človek tisti, ki sprejema ključne odločitve pri vodenju železniškega prometa. Da bi vsaj delno razbremenili izvršilne železniške delavce in zmanjšali vpliv tako imenovanega človeškega dejavnika, ki neugodno vpliva na varnost železniškega prometa, je potrebno uvesti nekatere spremembe. Zato je potrebno posodobiti železniški sistem za vodenje in nadzor prometa vlakov, ki zahteva vgradnjo sodobnih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Postavitev centrov za daljinski nadzor in vodenje prometa vlakov zmanjšuje vpliv človeškega dejavnika pri sprejemanju odločitev za rutinski del vodenja železniškega prometa, kar posledično povečuje tudi varnost železniškega prometa.
Keywords: železniški promet, slovensko železniško omrežje, vodenje prometa, varnost železniškega prometa, daljinsko vodenje prometa
Published in DKUM: 01.07.2011; Views: 2820; Downloads: 456
.pdf Full text (1,67 MB)

10.
FUNKCIJA REGIONALNEGA CENTRA ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA "VRANSKO" IN NJEGOV UČINEK NA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Mitja Stojnšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Predložena diplomska naloga obravnava analizo obstoječega regionalnega centra za nadzor in vodenje prometa "Vransko", ki predstavlja osrednji del zagotavljanja varnosti na avtocestnem odseku A1 (Arja vas — Domžale). Opisane so njegove tehnično-tehnološke značilnosti, kakor tudi njegova vloga in pomen za varnost na omenjenem avtocestnem odseku v prihodnosti. Nadaljnji razvoj obravnavanega nadzornega centra bo, s predvideno novo zgrajeno 3. razvojno osjo, ki bo povezovala Koroško in Šaleško pokrajino z avtocestnim omrežjem, nujno potreben. Glede na opravljeno analizo trenutne organiziranosti nadzornega centra in njegovega pomena za varnost v prometu, smo v diplomski nalogi predlagali tudi ustanovitev t.i. Glavnega nadzornega centra, ki bi vse t.i. Regionalne nadzorne centre povezal v integrirano celoto. Kot eden izmed glavnih rezultatov opravljenih analiz v predloženem diplomskem delu je ugotovitev, da bi bilo več kot smotrno lokacijo nadzornega centra "Vransko", z manjšimi dopolnitvami in razširitvami sistemov, obdržati na obstoječi lokaciji avtocestne baze (ACB) Vransko; in da nadzornega centra "Vransko" ni smiselno združevati ali integrirati v že obstoječe nadzorne centre za nadzor in vodenje prometa v Sloveniji.
Keywords: nadzor in vodenje prometa, 3. razvojna os, regionalni nadzorni center, varnost v prometu
Published in DKUM: 21.12.2010; Views: 2507; Downloads: 375
.pdf Full text (9,64 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica