Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na fluktuacijo zaposlenih v zdravstveni negi ter motivacijske dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev za ostanek ali odhod iz organizacije. Raziskava je bila izvedena v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, ki se podobno kot številne druge zdravstvene ustanove sooča s kadrovskimi izzivi. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili temeljna izhodišča raziskave, in sicer področje ravnanja z zaposlenimi, fluktuacijo s poudarkom na njenih stopnjah, vzrokih in posledicah, motivacijske dejavnike ter zadovoljstvo pri delu, kot tudi strategije za zadrževanje kadra, pri čemer smo poudarili pomen vloge srednjega in višjega managementa. Empirični del temelji na kvantitativni metodi (anketni vprašalnik) in kvalitativni metodi (intervjuji z vodjami zdravstvene nege). Rezultati so pokazali, da organizacija kljub aktivnemu zaposlovanju še ni dosegla števila zaposlenih iz leta 2019, kar potrjuje kadrovski primanjkljaj. Stopnja fluktuacije je bila najvišja v letu 2022, kar sovpada z obdobjem po pandemiji covida-19. Zaposleni kot najpomembnejše motivacijske dejavnike navajajo redno plačo, dobre odnose, občutek varnosti in spoštovanje s strani vodje. Razlike so bile zaznane glede na spol in generacije – zlasti pri pohvali in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vodje se zavedajo svoje vloge pri motiviranju, vendar poročajo o omejitvah, kot so pomanjkanje časa, sistemske omejitve in neustrezna orodja. Glede na zbrane rezultate raziskave naloga predlaga konkretne izboljšave na področju strukturiranih pogovorov z zaposlenimi, sistematičnega uvajanja mentorstva, krepitve vodstvenih kompetenc ter vzpostavitve bolj preglednih in pravičnih sistemov nagrajevanja. Predlagani ukrepi lahko bistveno prispevajo k večji kadrovski stabilnosti in boljšemu delovnemu vzdušju. Zaključno delo tako predstavlja uporabno izhodišče za učinkovitejše strateško upravljanje kadrov v zdravstvenih organizacijah.
Keywords: fluktuacija, motivacija zaposlenih, zadrževanje kadra, vodenje zaposlenih, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,15 MB)

Abstract: Vodenje predstavlja enega ključnih dejavnikov uspešnosti vsake organizacije, saj neposredno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev. Stil vodenja, ki ga uporablja vodja, določa ne le potek dela, temveč tudi kakovost odnosov na oddelku, zato je razumevanje različnih pristopov k vodenju bistveno tako v teoriji kot v praksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo stilov vodenja v izbranem logističnem podjetju. Teoretični okvir temelji na tridimenzionalnem (v nadaljevanju: 3-D) modelu stilov vodenja po W. J. Reddinu, ki združuje usmerjenost k nalogam ter umerjenost k odnosom z zaposlenimi. Na podlagi 20 trditev iz vprašalnika, razdeljenih med štiri stile vodenja, smo raziskali, kako zaposleni doživljajo vsakodnevno delo svojih nadrejenih. Namen raziskave ni bil le ugotoviti, kateri stili vodenja so prisotni v podjetju, temveč tudi pokazati, kako lahko primerjava teoretičnih izhodišč z mnenji zaposlenih prispeva k boljšemu razumevanju vodstvenih praks. Na ta način naloga združuje tako teoretični kot praktični pomen, odpira prostor za nadaljnja razmišljanja o izboljšavah vodenja, večji zavzetosti zaposlenih ter posledično učinkovitejšem delovanju organizacije.
Keywords: vodenje, vodja, stili vodenja
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,47 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo voditeljstva pri razvoju in usposabljanju zaposlenih v restavracijski dejavnosti. Teoretični del opisuje pomen voditeljstva, vpliv vodij na profesionalno rast zaposlenih ter specifične izzive v gostinskem sektorju. Poseben poudarek je na potrebi po stalnem strokovnem razvoju in prilagajanju novim trendom in tehnologijam. Empirični del temelji na rezultatih ankete in intervjujev z vodji restavracij, ki kažejo na obstoječe prakse, pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave. Zaključki potrjujejo pomen strateškega pristopa k usposabljanju ter aktivno vlogo vodij pri motiviranju in razvoju kadrov.
Keywords: vodenje, razvoj, restavracijski sektor, usposabljanje
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,61 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava vodenje kot ključen dejavnik uspešnosti organizacij, s posebnim poudarkom na vlogi vodje in zaposlenih, situacijskih dejavnikih ter sodobnih trendih, ki vplivajo na vodenje v dinamičnem poslovnem okolju. V nalogi proučujemo, kako različni vidiki vodenja vplivajo na uspešnost organizacije, in s pomočjo študije primera omogočamo vpogled v praktično izvajanje vodenja v izbranem mikro podjetju. V teoretičnem delu naloga opredeli temeljne pojme vodenja in vodje ter analizira klasične stile vodenja in njegove ključne funkcije. Nadalje so predstavljene izbrane teorije vodenja, razdeljene glede na štiri osrednje dejavnike: vodjo, zaposlene, situacijo in sodobne pogoje poslovanja. Posebna pozornost je namenjena sodobnim pristopom k vodenju, ki se odzivajo na izzive, kot so digitalizacija, povečana kompleksnost trga in potrebe po agilnosti. Empirični del naloge temelji na študiji primera mikro storitvenega podjetja AG, d. o. o. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja z lastnikom podjetja avtor analizira njegov način vodenja, osebnostne značilnosti in uporabo različnih stilov ter teorij vodenja. Raziskava na primeru preučevanega podjetja osvetljuje tudi vlogo zaposlenih, vpliv konkretnih situacij in odzivanje na sodobne izzive vodenja. Na podlagi ugotovitev so oblikovani predlogi za izboljšanje vodenja v manjših podjetjih in priporočila za oblikovalce ekonomskih politik, ki bi z ustreznimi sistemskimi ukrepi lahko spodbudili razvoj uspešnih vodstvenih praks v mikro- in malih organizacijah.
Keywords: Vodja, vodenje, teorije vodenja, stili vodenja, osebnostne lastnosti vodje.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,14 MB)

Abstract: V zadnjih treh desetletjih znanstvene raziskave vse bolj poudarjajo pomembnost zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. To namreč pozitivno vpliva na njihovo zdravje, splošno počutje in produktivnost. V veliki meri je za ohranjanje dobre delovne klime, ustreznih pogojev in zadovoljstva zaposlenih zadolžen vodja. Vodenje se razlikuje predvsem po slogu vodenja, ki ga vodja prilagodi glede na svoje osebnostne lastnosti, organizacijo in panogo, v kateri organizacija deluje. Vodja se prilagaja tudi posameznim situacijam, v katerih se znajde podjetje. Zaradi neizbežnih sprememb v združbi se pojavlja potreba po nenehnem nadgrajevanju in posodabljanju vodstvenih spretnosti, ki so temelj za dolgoročno in uspešno poslovanje organizacij. V empiričnem delu diplomskega dela se osredotočamo na vodenje v hotelirstvu. S pomočjo intervjuja in anketiranja smo zbrali podatke o vplivu vodenja na počutje in produktivnost zaposlenih v Hotelu Paka. Intervju smo opravili z vodjo hotela, od katerega smo izvedeli, kakšen je njegov pristop k vodenju, na kakšen način skrbi za podporo zaposlenim, njihovo počutje in motiviranost, kako rešuje konflikte in podobno. Hkrati smo pripravili anketni vprašalnik in anketirali 12 oseb, ki so vsaj leto dni zaposlene v Hotelu Paka. Vprašalnik je temeljil na njihovi izkušnji z vodenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da imajo zaposleni v splošnem dokaj pozitivno mnenje o svojem neposredno nadrejenem. Ugotovili pa smo tudi, da se mnenja zaposlenih razlikujejo, saj del anketiranih meni, da se njihovo mnenje ne upošteva dovolj, ali da njihovo znanje ni optimalno izkoriščeno. To kaže na pomembnost nadaljnjega razvoja kompetenc vodij, še posebej na področjih komunikacije, motivacije in obvladovanja konfliktov. Intervju z vodjo je pokazal, da se vodstvo zaveda pomena odprte komunikacije, vključevanja zaposlenih ter poštenega odnosa do sodelavcev. Prav tako smo opazili pripravljenost vodje za nadaljnje izboljšave in osebno rast na področju vodenja.
Keywords: Hotel Paka, počutje zaposlenih, produktivnost, vodenje, vpliv vodenja
Published in DKUM: 30.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,78 MB)