| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
VODENJE IN SIMULACIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA BOSCH TS1 Z UPORABO PROGRAMSKEGA ORODJA STATEFLOW
Uroš Kovše, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem času se je v industrijski proizvodnji potrebno hitro prilagajati spremembam, ki jih narekuje trg, zato je potrebno čim hitreje ob čim manjših stroških zasnovati in brez večjih posegov v strojni proizvodni sistem izvesti tudi spremembe krmilnih sistemov. Za avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov se klasično uporabljajo industrijski PLK krmilniki. Ko je potrebno prilagoditi proizvodni proces, je potrebno spremeniti tudi program v PLK krmilnikih, zaradi česar lahko pride do daljšega izpada proizvodnje. Ta postopek bi lahko skrajšali, če bi krmilnik lahko programirali kar v jeziku specifikacije, ki je prilagojen problemu, s katerim se ukvarjamo. Program krmilnika tudi želimo verificirati v nekem simulacijskem okolju še pred končno implementacijo na realni strojni opremi. Takšen postopek snovanja programske opreme na industrijskih krmilnih sistemih lahko bistveno skrajša potreben čas in olajša kasnejše spremembe ali nadgradnje v sistemih avtomatizacije predvsem pri kompleksnejših problemih. V diplomskem delu je predstavljeno snovanje vodenja transportnega sistema Bosch TS1 s pomočjo programskega orodja Stateflow. Zgrajen je tudi model proizvodnega sistema. Algoritem vodenja je najprej verificiran s simulacijo v programskem paketu Simulink, potem pa je z istim algoritmom izvedeno tudi vodenje realnega sistema. V tem primeru osebni računalnik s programsko opremo Matlab (katerega del sta tudi Simulink in Stateflow), nadomešča PLK krmilnik.
Keywords: Stateflow, Transportni sistem BOSCH TS1, Dogodkovno vodeni sistemi, VRML, Matlab/Simulink, Eplan, Step 7
Published: 31.05.2012; Views: 1585; Downloads: 104
.pdf Full text (11,47 MB)

3.
EKSPRESIVNI MODEL GENERIRANJA POGOVORNEGA OBNAŠANJA V MULTIMODALNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKIH
Izidor Mlakar, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava problematiko načrtovanja, oblikovanja in samodejnega generiranja koverbalnega obnašanja na poljubnem besedilu, ki je hkrati tudi sinhrono z generiranim govornim signalom. Cilj predstavljene disertacije je oblikovati in zasnovati fleksibilen in učinkovit sistem, ki glede na poljubno vhodno besedilo, semiotično slovnico, leksikon in slovar oblik načrtuje, oblikuje in realizira premike delov telesa (roke, dlani, prsti, glava in ustnice), ki so tako pomensko kot prozodično ustrezno sinhronizirani s spremljajočim govorom. Takšnemu obnašanju pravimo koverbalno obnašanje (oz. pogovorno obnašanje) in ga lahko uporabljamo v multimodalnih vmesnikih različnih sistemov in domen uporabe. Večina današnjih sistemov s pogovornimi agenti, ki pogovorno obnašanje predstavljajo v obliki koverbalnih gibov, temelji na semantičnem in/ali sintaktičnem povezovanju besedila in pogovornega obnašanja, načrtovanju obnašanja s stališča funkcionalnega namena ali sinhronizaciji in realizaciji pogovornega obnašanja, opisanega v obliki proceduralnega opisa. Pogosto arhitekture sistemov, ki integrirajo pogovorne agente, uporabljajo tristopenjsko definicijo pogovornega obnašanja, in sicer: načrtovanje namena, načrtovanje obnašanja in realizacijo obnašanja. Ključni problem samodejnega generiranja naravnega koverbalnega obnašanja predstavljata predvsem naslednji stopnji: načrtovanje namena in načrtovanje obnašanja. V pogovornem obnašanju slovnice ni mogoče definirati kot skupek uniformnih pravil. Posledično torej ni moč definirati končne množice pravil, po katerih bi obnašanje in namen lahko deterministično načrtovali. Vendar pa različne analize in označevanje pogovornega obnašanja kažejo na visoko semantično korelacijo koverbalnega obnašanja in govora ter na njuno prozodično skladnost. Vendar je semantični prostor ogromen in ga v celoti praktično ni mogoče opisati. Zaradi tega problem pogovornega obnašanja največkrat delimo na podprobleme, kot sta funkcionalnost koverbalnosti ali parametrizacija semantičnega prostora. Tako dobimo manjše in bolj obvladljive podprostore, v katerih lažje definiramo semantične relacije med koverbalnim in verbalnim obnašanjem. V obravnavani doktorski disertaciji proces tvorjenja pogovornega obnašanja predstavimo v obliki gest kot povezave kontekstno neodvisnih motoričnih sposobnosti (oblik, poz in gibov, ki jih pogovorni agent lahko prikaže) ter namena (konteksta) uporabe motoričnih sposobnosti. Namen besedila in posledično spremljajočega koverbalnega obnašanja definiramo na osnovi modularnih jezikovno odvisnih slovnic, ki temeljijo na razčlenjevanju in klasifikaciji besedila v semiotične razrede. V tej točki poleg obstoječih raziskav s področja povezave semiotičnih razredov in govora oblikujemo in definiramo novo označevalno shemo, ki vključuje tako funkcionalni, kontekstno odvisni nivo povezave govora in gest kot kontekstno neodvisen opisni nivo, ki omogoča zajemanje poz in oblik na visoki ločljivosti, in lastni multimodalni korpus pogovornega obnašanja, korpus EVA. Rezultate analize in označevanj uporabimo za tvorjenje semiotične slovnice, slovarja oblik in leksikona gest. Predlagani model ekspresivnega pogovornega obnašanja formulira različne koverbalne oblike (geste) na neoznačenem poljubnem besedilu. Predlagani model temelji na analizi in opisovanju spontanega pogovornega dialoga v obliki ekspresivne anotacijske sheme (združuje in povezuje tako funkcionalno kot oblikovno anotacijo) in vsebuje dovolj bogat slovar kontekstno neodvisnih oblik in gibov, s katerimi lahko predstavimo kompleksne motorične sposobnosti agenta in zmožnost prilagoditve gibov različnim kontekstom uporabe (slovnicam) ter imitacije emocionalnih stanj in emocionalnega govora.
Keywords: pogovorno obnašanje, koverbalno obnašanje, neverbalno obnašanje, analiza komunikativnih dialogov, označevanje in označevalne sheme, pogovorni agenti, podatkovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, tekstovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, semiotika, ekspresivnost
Published: 14.03.2014; Views: 1334; Downloads: 91
.pdf Full text (23,61 MB)

4.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture
Roman Pogačnik, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture Varnost na svetu postaja vse večja dobrina, tudi tam, kjer še do včeraj to ni bilo pomembno. V preteklosti doseže naraven varnosti je danes lahko hitro izgubljena, če družba kot celota varnosti širšega pomena ne namenja dovolj pozornosti. Kritična infrastruktura (v nadaljevanju: KI) je ena izmed pridobitev človeštva in je lahko zelo ranljiva tarča, če je ne varujemo. Pojem kritična infrastruktura se s časom in razvojem spreminja: tako je danes nemogoče povsem zavarovati vse, kar je ali bi lahko bilo kritična infrastruktura. Pred desetletji bi med KI šteli samo največje infrastrukturne objekte, danes pa med KI štejemo tudi državno mejo, informacijsko tehnologijo in prometno infrastrukturo. Kako jo zavarovati, da ob morebitnem poškodovanju ali ogrožanju družba ne bi imela nepopravljivih posledic? Varovanje KI ni samo naloga državnih organov, ampak je tudi zasebnih lastnikov in upravljavcev. Med načine varovanja spada tudi uporaba daljinsko vodenih letalnikov, saj omogočajo cenejšo in bolj kontinuirano delovanje. Hkrati s tem ni ogroženo človeško življenja, saj izvidovanje z DVLS ne zahteva neposredne navzočnosti človeka na kraju ogrožanja. V nalogi prikazujemo del ponudbe DVLS na trgu, z dodatno opremo, potrebno za uspešno opravljanje nalog, in področje predpisov. Predstavljamo tudi področje predpisov in kategorizacije kritične infrastrukture. V zadnjem poglavju prikazujemo ekonomsko upravičenost delovanja z DVLS.
Keywords: daljinsko vodeni letalnik, kritična infrastruktura, razred MINI, predpisi, koristni tovor, daljinsko vodeni letalski sistemi, radiološko-kemično-biološka obramba.
Published: 03.10.2017; Views: 547; Downloads: 75
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica