| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 365
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv elektrolizirane oksidativne vode na sprejem mineralnih hranil pri visečih in pokončnih pelargonijah : magistrsko delo
Anja Vozel, 2024, master's thesis

Abstract: Pelargonije (Pelargonium) so bogato cvetoče, živobarvne rastline, ki ob primerni negi cvetijo neprekinjeno od maja do prvih jesenskih zmrzali. Ena izmed alternativ za namakanje rastlin je uporaba elektrolizirane oksidativne vode (EOW). Namen raziskave je bil preučiti vpliv EOW in termina vzorčenja na vsebnost makro‒hranilnih (K, Ca in Mg) in mikro‒hranilnih elementov (Zn, Cu, Fe in Mn) v listih dveh sort pelargonij. V ta namen smo rastline zalivali z vodo (kontrola), 0,1 % in 0,2 % raztopino EOW in vzorčili 63 dni od sajenja potaknjencev ter po 5 tednih rasti. Minerale smo v raztopinah po kislinskem razklopu vzorcev določili z atomsko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo. Zalivanje z 0,1 % in 0,2 % EOW je pozitivno vplivalo na privzem K in Ca pri obeh sortah pelargonij. V drugem terminu vzorčenja smo pozitiven vpliv 0,2 % EOW zaznali tudi pri privzemu Cu pri obeh sortah in Zn pri pokončnih pelargonijah, medtem ko na privzem Mn EOW ni imela vpliva pri nobeni sorti pelargonij. Negativen vpliv obeh koncentracij EOW se je pokazal pri privzemu Fe pri obeh sortah pelargonij v drugem terminu vzorčenja in Mg v prvem terminu vzorčenja. EOW bi lahko bila dobra alternativa za zalivanje potaknjencev pelargonij, ki jih vzgajamo z namenom prodaje sadik na tržišču.
Keywords: pelargonije, hranila, elektrolizirana voda, substrat, korelacija
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 73; Downloads: 13
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
Odgovorna raba pitne vode v gospodinjstvih
Urška Zakotnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Predstavljena naloga z naslovom Odgovorna raba pitne vode v gospodinjstvih je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, zajema teme o naravnih virih, odpadnih vodah, trajnostnem razvoju in gospodarjenju z odpadno vodo. Teoretičen del je napisan na podlagi znanstvenih člankov, knjig in spletnih virov. Drugi, raziskovalni del, je opravljen z anketo. V anketi je sodelovalo 51 udeležencev in na podlagi njihovih odgovorov je narejena analiza. Cilj ankete je pridobitev vtisa o ozaveščenosti anketirancev in podlaga za snovanje boljših praks glede ozaveščenosti.
Keywords: voda, odpadna voda, kanalizacija, čistilne naprave, čiščenje
Published in DKUM: 21.11.2023; Views: 220; Downloads: 8
.pdf Full text (1005,87 KB)

3.
Recikliranje odpadnih plastičnih mas s hidrotermičnimi postopki : magistrsko delo
Kaja Makoter, 2023, master's thesis

Abstract: Poliolefini, med katerimi sta najbolj zastopana predstavnika polietilen (PE) in polipropilen (PP), so daleč največji razred sintetičnih polimerov, ki se danes izdelujejo in uporabljajo. Predstavljajo več kot 40 % letno proizvedene plastike, pri čemer se ta količina povečuje in s tem se povečuje tudi letna količina proizvedenih odpadkov. Da bi lahko ta odpadni material pretvorili v uporabne produkte, smo izvedli hidrotermično razgradnjo različnih materialov iz PE in PP z nadkritično vodo. Hidrolizo smo izvedli na osnovnem in recikliranem HDPE pri različni temperaturi (425 °C in 450 °C ) in različnih reakcijskih časih (15 min do 240 min). Pri reakcijskih pogojih 450 °C in 60 min smo degradirali tudi ostale poliolefinske mešanice (metaloceniski LLDPE, dva reciklirana LDPE, dve mešanici granulata (MDPE+LLDPE in LDPE+rLDPE) in foliji iz teh dveh granulatov, folijo PP in vrečko iz LDPE materiala. Kot rezultat smo dobili produkte trdne, plinske, oljne in vodne faze. Trdne faze smo analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektrskopijo (FTIR), oljne in plinske faze smo analizirali s plinskim kromatografom z masnim spektrometrom (GC-MS) in vodne faze na analizatorju celokupnega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da pri kratkih reakcijskih časih nastajajo voski, medtem ko z daljšanjem reakcijskih časov dobimo oljne produkte. V vseh primerih belega ali prozornega granulata in prozorne folije, je nastalo manj kot 1 % ostanka. Več ostanka je nastalo v primeru materialov, ki so vsebovali aditive, torej pri vHDPE (1,57 %), rLDPE2 (1,43 %) in pri vzorcu vrečke (2,97 %). Oljna faza predstavlja tudi glavni produkt razgradnje poliolefinov. Pri vseh vzorcih smo pri 450 °C in 60 min dobili izkoristek oljne faze višji od 89 %. Največji delež oljne faze pri polipropilenskem materialu so predstavljale aromatske spojine (46,77 %), med tem ko pa so v primeru polietilenskih materialov največji delež predstavljali nasičeni alifatski ogljikovodiki (med 50 % in 55 %). Pri osnovnem in recikliranem HDPE smo ugotovili, da je izkoristek plinske faze naraščal z naraščanjem reakcijskega časa (pri osnovnem od 1,32 % do 25,62 % in pri recikliranem od 1,29 % do 29,23 %). Izkoristki ostalih poliolefinskih mešanic pri pogoju 450 °C in 60 min so bili med 4 % in 10 %. Plinske faze so bile o večini sestavljene iz krajših alkanov in alkenov (C1-C6), med katerimi prevladujeta etan in propan. Najvišjo koncentracijo celokupnega ogljika v vodni fazi smo dokazali v primeru osnovnega HDPE materiala (2458 mg/L) pri 450 °C in 60 min. Rezultati te študije kažejo, da nadkritična voda predstavlja dober reakcijski medij za pretvorbo odpadnih poliolefinov v uporabne produkte.
Keywords: poliolefini, hidrotermična razgradnja, nadkritična voda, GC-MS, FTIR, TOC
Published in DKUM: 14.11.2023; Views: 253; Downloads: 0
.pdf Full text (4,91 MB)

4.
Hidrotermično recikliranje volnenih tekstilnih odpadkov : magistrsko delo
Urška Vtič, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo odpadno barvno in brezbarvno volno hidrotermično reciklirali in s tem želeli pridobiti čimvišje izkoristke in molekulske mase nastalih keratinskih produktov. Prav tako pa je bil naš namen, da bi z različnimi tehnikami uspešno razbarvali barvne volnene odpadke. Izolacija keratina iz volnenih tekstilnih odpadkov s podkritično vodo je tako potekala pri temperaturi 180 in 200 °C ter reakcijskem času 10, 30 in 50 minut, kot material pa je bila uporabljena modra, oranžna in brezbarvna volna. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji izkoristek (84,55 %) keratina dosežen v primeru modre volne pri pogojih 200 °C in 50 minut. Najnižji izkoristek keratina (19,38 %) pa smo dosegli v primeru oranžne volne pri 180 °C ter 10 minut. Pridobljene keratinske produkte smo ustrezno okarakterizirali s FTIR-ATR spektroskopijo ter jim s pomočjo SDS-PAGE elektroforeze določili molekulske mase, ki so v vseh primerih znašale med 3,5 in 15 kDa. Tekom razgradnje v podkritični vodi smo sicer ugotovili, da so barvila iz odpadne barvne volne še vedno prisotna v reakcijski mešanici, a niso bistveno vplivala na lastnosti keratinskega produkta. Tako smo v nadaljevanju barvne volnene odpadke poskušali razbarvati še z uporabo nadkritičnega CO2. Pri tem se je odstranilo le 9,6 % oranžnega barvila in samo 4,8 % modrega barvila. Volno smo poskusili razbarvati še s pomočjo ocetne kisline, vodikovega peroksida, amonijevega persulfata in 0,4 % natrijevega hipoklorita. Pri hidrolizi z ocetno kislino smo ugotovili, da je razbarvanje odvisno od količine dodane kisline, saj se je največ barvila (11,74 %) odstranilo v primeru dodatka 4 mL ocetne kisline (k 40 mL vode v reaktorju), kjer pa smo že opazili začetno razgradnjo materiala v keratinske produkte. Vidno razbarvanje odpadne modre in oranžne volne pa smo dosegli z dodatkom vodikovega peroksida in amonijevega persulfata, a smo v nadaljevanju prav tako ugotovili, da je tekom razbarvanja prišlo do deformacije materiala.
Keywords: odpadna volna, keratin, razbarvanje, elektroforeza, FTIR-ATR spektroskopija, podkritična voda, nadkritični CO2
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 251; Downloads: 30
.pdf Full text (6,32 MB)

5.
Hidrotermično uplinjanje lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Chiara Železnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Prekomerno izčrpavanje in zanašanje na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, je privedlo do globalnih podnebnih sprememb in onesnaževanja ozračja. S tem namenom so največje industrije začele z uveljavljanjem okolju bolj prijaznih praks, ki bi hkrati zmanjšale odvisnost od neobnovljivih virov energije, ki so v pomanjkanju. Lignocelulozna biomasa je najobsežnejša in biološko obnovljiva biomasa na Zemlji, ki kaže velike potenciale za zamenjavo fosilnih goriv kot primarni vir energije. Sestavljena je pretežno iz celuloze (40–60 %), hemiceluloze (20–40 %) in lignina (10–24 %), ki predstavljajo bogat vir surovin za proizvodnjo biogoriv. Raziskave na področju lignocelulozne biomase se osredotočajo na iskanje alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko lignocelulozno biomaso pretvorili v vredne kemikalije. V okviru diplomske naloge smo izvajali reakcije hidrotermičnega uplinjanja slivovega lesa v pod- in nadkritični vodi, pri temperaturah 350 °C in 400 °C, brez ali v prisotnosti štirih različnih katalizatorjev (GeO2, Ni/SiO2-Al2O3, bentonit, zeolit). Dobili smo produkte v plinski, oljni, vodni in trdni fazi. Na podlagi izkoristkov posameznih faz in FTIR analiz trdnih ostankov smo ugotovili, da je do večje razgradnje slivovega lesa prišlo pri višjih temperaturah, kjer smo dobili višje izkoristke plinske in oljne faze ter nižje izkoristke trdne faze. Katalizator Ni/SiO2-Al2O3 je povzročil popolno razgradnjo slivovega lesa, z le 0,49 % izkoristka trdne faze. Ugotovili smo, da so vse plinske mešanice vsebovale H2, CO2 ter ogljikovodike C1-C6, od katerih je nastalo največ H2 in CH4. Najvišjo koncentracijo (glede na površino vrha %) vodika (80,7 %) smo določili s katalizatorjem Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C. V oljnih fazah smo določili prisotnost alkanov, cikličnih spojin, aromatskih spojin, ketonov in kislin, med katerimi je nastalo največ ketonov in aromatskih spojin. HPLC analize vodnih faz so pokazale prisotnost furfuralov, med katerimi so bile koncentracije 5–MF najvišje. Najnižjo koncentracijo skupnega organskega ogljika (5,5 g/L) v vodni fazi pa smo določili pri reakciji z Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C.
Keywords: lignocelulozna biomasa, hidrotermično uplinjanje, podkritična voda, nadkritična voda, zelene tehnologije, recikliranje odpadkov
Published in DKUM: 13.09.2023; Views: 234; Downloads: 0
.pdf Full text (2,93 MB)

6.
Separacija vrednih spojin iz koruznih storžev z uporabo ekstrakcije s podkritično vodo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Doroteja Kovač, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v obdobju energetske krize in nenehnega onesnaževanja okolja. Večina odpadkov iz biomase se pusti na polju, da se ti naravno razgradijo, zavržejo na odlagališčih ali pa se sežgejo, posledica česar je resno onesnaževanje okolja, kot so emisije toplogrednih plinov in poslabšanje kakovosti zraka. Torej, običajno odpadno biomaso le zavržemo, medtem ko le-ta vsebuje bogate komponente, katere bi lahko ponovno uporabili. Koruzni storži so zraven koruzne lupine glavni stranski produkti koruze in se štejejo kot stranski proizvodi z nizkim dobičkom. Te vrste kmetijskih stranskih proizvodov so v naravi široko dostopne in obnovljive. Koruzni storž je, kot ostala lignocelulozna biomasa, sestavljen iz hemiceluloze, celuloze in lignina, ter z nizko vsebnostjo beljakovin in maščob. Ta rastlinska biomasa je industrijskega pomena, saj lahko s primernimi tehnikami iz nje pridobimo vredne spojine kot so glukoza, ksiloza, acetat, furfural, levulinska kislina, hidroksimetilfurfural ter lignin. Z uporabo podkritične vode, kot zelene tehnologije, smo iz koruznih storžev ekstrahirali te vredne komponente pri različnih reakcijskih pogojih, in sicer pri različnih temperaturah (150 °C, 170 °C, 200 °C in 250 °C) ter pri različnih reakcijskih časih (10 min, 30 min in 60 min). Pri tem smo preučili vpliv reakcijskih pogojev na izkoristke ekstrakcij, antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov, vsebnost celokupnih ogljikovih hidratov in vsebnost furfuralov, prav tako pa smo opravili tudi FTIR analizo. Ugotovili smo, da so izkoristki ekstrakcije s časom in temperaturo naraščali do 200 °C in 10 min, kjer smo dosegli tudi najvišji izkoristek. Z nadaljnjim podaljševanjem reakcijskega časa in višanjem temperature pa je izkoristek ekstrakcije pričel upadati. Z DPPH smo preučili antioksidativno aktivnost in pri tem smo ugotovili, da v vseh primerih vrednosti ne presežejo več kot 50 %. V splošnem antioksdiativna aktivnost narašča z naraščanjem temperature in podaljševanjem reakcijskega časa. Pri temperaturi 200 °C in reakcijskem času 60 minut smo zaznali najvišje vsebnosti totalnih fenolov (9,44 mg GA/g materiala), celokupnih ogljikovih hidratov (25 mg COH/g materiala) in furfuralov (694,59 mg furfuralov/g ekstrakta). S tem smo potrdili, da so koruzni storži res pomembna biomasa za proizvodnjo furfurala. Ti so organske molekule lignocelulozne biomase in so pomembni za pridobivanje topil, monomerov in farmacevtskih izdelkov. V nadaljevanju smo z FTIR analizo material pred in po separaciji vrednih komponent iz koruznih storžev ustrezno okarakterizirali, in potrdili prisotnost značilnih funkcionalnih skupin: alkoholna skupina, C-H skupina, alkenska skupina, acetilna skupina in izocianatna skupina.
Keywords: koruzni storži, podkritična voda, biomasa, vredne spojine, furfurali
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 335; Downloads: 29
.pdf Full text (4,90 MB)

7.
Imobilizirana â-laktamaza za čiščenje odpadnih vod : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tajda Senekovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Antibiotiki so vrsta protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb. Odkritje penicilina (PEN) je bilo nedvomno eno najpomembnejših znanstvenih odkritij v novejši zgodovini, saj je rešilo mnogo življenj. Vendar pa je kljub uspešnemu zdravljenju z antibiotiki dolgotrajna uporaba le-teh privedla do razvoja odpornosti bakterij na te zdravilne učinkovine. Ko se antibiotiki izločajo in končajo v okolju, lahko vplivajo na ekosisteme in s tem na razvoj bakterijske odpornosti. To je postal globalen izziv, ki zahteva razvoj novih pristopov k odstranjevanju antibiotikov iz okolja. S tem namenom smo v diplomski nalogi izvedli študijo razgradnje PEN z uporabo imobiliziranega encima na aminosilanske magnetne nanodelce (AMN-MNPs). Uporabili smo encim β-laktamazo, ki razgrajuje beta laktamske antibiotike, med katere spada tudi PEN. Najprej smo sintetizirali AMN-MNPs na katere smo imobilizirali encim β-laktamazo. Proučili smo termično stabilnost in večkratno uporabo imobiliziranega encima ter določili aktivnost imobiliziranega encima in učinkovitost imobilizacije. Izvedli smo tudi primerjavo encimske kinetike med prosto in imobilizirano β-laktamazo z eksperimentalno določitvijo KM in vmax. Proučevali smo razgradnjo PEN s prostim in imobiliziranim encimom ter vpliv koncentracije encima in koncentracije PEN na hitrost razgradnje le-tega. Razgradnjo PEN smo zasledovali s pomočjo HPLC sistema. Rezultati so pokazali, da je bila učinkovitost imobilizacije 100,00 %. Imobilizirano β-laktamazo lahko večkrat uporabimo in je termično stabilnejša od proste β-laktamaze. Z določitvijo kinetičnih parametrov smo ugotovili, da ima imobilizirana β-laktamaza višjo afiniteto do substrata kot prosta β-laktamaza, kar pomeni, da se imobilizirana β-laktamaza učinkovitejše veže s substratom kot prosta β-laktamaza. Pri študiji razgradnje PEN smo ugotovili, da imobiliziran encim bolj učinkovito razgrajuje PEN (koncentracije 0,1 mg/mL) kot prosti encim, saj smo po 24 urah z imobilizirano β-laktamazo dosegli 97,75 % razgradnje PEN, medtem ko smo s prosto β-laktamazo dosegli le 22,21 % razgradnje PEN. Ko smo proučevali vpliv različnih koncentracij PEN smo ugotovili, da višja kot je koncentracija PEN, počasneje poteka njegova razgradnja. PEN koncentracije 0,05 mg/mL se je po petih urah popolnoma razgradil, medtem ko smo v istem času dosegli 45,00 % delež razgradnje PEN s koncentracijo 0,5 mg/mL. Na koncu smo znižali koncentracijo PEN na 0,01 mg/mL in ugotovili smo, da je se je po petih urah razgradilo 96,11 %, s tem pa smo potrdili, da razgradnja PEN poteka najhitreje pri koncentraciji 0,05 mg/mL.
Keywords: β-laktamaza, odpadna voda, penicilin, razgradnja, imobilizacija encima, MNPs, HPLC
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 259; Downloads: 56
.pdf Full text (3,65 MB)

8.
Razvoj tehnološkega postopka za odstranjevanje mikroonesnažil na viru pitne vode : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tilen Farkaš, 2023, undergraduate thesis

Abstract: S hidrotermalno karbonizacijo (HTC) pri 250°C in reakcijskem času 5 ur smo iz odpadne pogače konopljinih semen sintetizirali hidro-oglje. Proizvedeno hidro-oglje smo najprej kemijsko modificirali s KOH, čemur je sledila termična modifikacija v dušikovi atmosferi pri 800°C. Rezultate karakterizacije hidro-oglja poimenovanega kot KS-KOH, smo primerjali z rezultati komercialnega aktivnega oglja pulsorb C. Ugotovili smo, da obe oglji vsebujeta podobne funkcionalne skupine, vendar hidro-oglje KS-KOH ob bolj negativnem zeta potencialu vsebuje več negativnih funkcionalnih skupin. Izmerili smo, da je v povprečju velikost delcev sintetiziranega hidro-oglja KS-KOH nižja od aktivnega oglja pulsorb C, kar pomeni da ima ta višjo specifično površino. Rezultati analiz kažejo, da je adsorpcijska kapaciteta hidro-oglja KS-KOH manjša od pulsorb C, vendar bolj učinkovito deluje na izločanje atrazina iz vode pri nižjih koncentracijah. Za obe aktivni oglji je bilo pri adsorpciji atrazina ugotovljeno, da sledita Langmuirjevi adsorpcijski izotermi. Namen opravljenih primerjav in izračun koristnih kapacitet je pridobiti podatke za dimenzioniranje adsorberja, ter izračunati volumen pitne vode, ki bi jo lahko prečistili v enem polnjenju. Pri iskanju najustreznejšega materiala za izdelavo adsorberja smo iz opisa lastnosti AISI 304 ugotovili, da izpolnjuje zahtevane konstrukcijske pogoje. V diplomski nalogi predstavljamo sistem obratovanja vzporedno postavljenih adsorberjev, ki jih pred zasičenjem vežemo zaporedno, da v celoti izkoristimo kapaciteto ene polnitve.
Keywords: aktivno oglje, adsorpcija, dimenzioniranje adsorberja, atrazin, adsorpcijska kapaciteta, pitna voda
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 205; Downloads: 23
.pdf Full text (2,21 MB)

9.
Privatizacija vodnih virov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Koren, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega pregled in analizo privatizacije vodnih virov v Republiki Sloveniji. Voda je v današnjih časih žal postala tržno blago, zaradi rasti prebivalstva pa se veča tudi potreba po njej. Največji izziv svetu predstavlja pomanjkanje vode, saj je njena poraba prevelika, da bi jo lahko obnovili v zadostnih količinah, zato je zelo pomembno upravljanje vodnih virov. V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v Ustavi Republike Slovenije, več kot polovica vodnih virov v Sloveniji pa je v upravljanju ene tuje korporacije. Podjetje, ki se ukvarja na primer s proizvodnjo pijač, mora na območju vodnega vira pridobiti dovoljenje ali koncesijo za črpanje vode, ponekod pa lahko prevzame tudi lokalno oskrbo s pitno vodo. Zakonodaja na področju voda v Republiki Sloveniji je zajeta v več zakonih, uredbah in pravilnikih. Veliko vlogo pri postavljanju smernic imajo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo ozaveščati ljudi o tematiki privatizacije in pomanjkanju vodnih virov. Iz predstavljenih primerov privatizacije vodnih virov v RS je razvidno veliko zanimanje (tujih) korporacij nad lastništvom podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pijač, in zanimanje zasebnih podjetij za pridobitev koncesije za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Čeprav so vsi vodni viri v RS last države, je problematično dodeljevanje koncesij, lahko tudi tujemu podjetju, za črpanje vodnega vira iz vrtine, ki se lahko dodeli za določeno obdobje, vendar ne več kot 50 let. Najpogosteje so koncesije v RS dodeljene za črpanje vodnega vira za proizvodnjo pijač ali pa za oskrbo s pitno vodo, na kar smo se v zaključnem delu tudi osredotočili.
Keywords: vodni viri, privatizacija vodnih virov, upravljanje z vodnimi viri, človekove pravice, pitna voda, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.05.2023; Views: 426; Downloads: 111
.pdf Full text (856,95 KB)

10.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 499; Downloads: 64
.pdf Full text (2,36 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica