| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezni
Kristijan Vukančić, 2018, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 804; Downloads: 116
.pdf Full text (2,13 MB)

2.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Keywords: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 1306; Downloads: 174
.pdf Full text (832,63 KB)

3.
Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa
Katarina Pučko, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.
Keywords: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga
Published in DKUM: 27.11.2017; Views: 1092; Downloads: 118
.pdf Full text (1,37 MB)

4.
Preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc v zavode za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ivo Đukić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ena od nalog pravosodnih policistov v zavodih za prestajanje kazni zapora je, da zagotavljajo varnost, red in disciplino. Tako imajo na voljo različne ukrepe in eden od njih je, da zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete oz. substance.V zavodih za prestajanje kazni zapora se letno zaseže veliko nedovoljenih predmetov in substanc in izhajajoč iz letnih poročil Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) to število z leti narašča. V diplomskem delu smo se osredotočili na mnenje pravosodnih policistov glede usposobljenosti za preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc in njihov pogled ter predloge na izboljšave sistema preprečitve vnosa prepovedanih predmetov in substanc. Opredelili in pregledali smo vse vrste usposabljanja po internih virih, ki jih pripravlja URSIKS, z namenom, da se v zavode zmanjša vnos prepovedanih predmetov in substanc. Pravosodni policist mora biti za preprečitev in odkrivanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc pravilno usposobljen, pri čemer pa je potrebno, da je seznanjen, kaj so prepovedani predmeti in substance, ter v kakšni obliki se lahko nahajajo (npr. telefon v obliki avtomobila igrače). To pomeni, da mora pri svojem delu uporabljati sodobne tehnike in naprave za odkrivanje poskusov vnosa prepovedanih predmetov in substanc, ter biti ažurno obveščen o oblikah nedovoljenih predmetov in o obstoječih nedovoljenih substancah.
Keywords: zavodi za prestajanje kazni zapora, prepovedani predmeti, prepovedane substance, vnos, preprečevanje, varnostni ukrepi, odkrivanje, fizično varovanje, tehnično varovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.11.2017; Views: 1345; Downloads: 108
.pdf Full text (3,49 MB)

5.
PREPOZNAVANJE NEZADOSTNEGA VNOSA HRANE MED ZDRAVLJENJEM OTROK S KEMOTERAPIJO
Petra Klanjšek, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opredelili problematiko nezadostnih vnosov hrane pri otrocih, ki se zdravijo s kemoterapijo. Analizirali smo prevladujoče vzroke nezadostnega vnosa hrane, prehranske preglede, prehranske intervencije ter odgovornost medicinske sestre pri prehranski obravnavi otroka. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako pogosto medicinske sestre na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo prepoznavajo vzroke nezadostnih vnosov hrane pri otrocih, ki se zdravijo s kemoterapijo. Prav tako je bil namen ugotoviti pogostost izvajanja prehranskih pregledov in prehranskih intervencij z vidika zdravstvene nege. Raziskovalne metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med medicinskimi sestrami na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excell 2010 in IBM SPSS Statistics 21. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da je bolečina zaradi mukozitisa najpogosteje prepoznani vzrok nezadostnih vnosov hrane pri otroku. Po pogostosti sledijo slabost in bruhanje, sprememba okusa, izguba apetita ter sprememba vonja. Psihološki vzroki prehranjevalnih težav otroka so redkeje prepoznani. Rezultati kažejo na razpršenost mnenj medicinskih sester o pogostosti izvajanja prehranskih pregledov in prehranskih podpornih intervencij na oddelku. Sklep: Medicinske sestre se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavanju ter obvladovanju nezadostnih oralnih vnosov hrane pri otroku, ki se zdravi z intenzivno kemoterapijo. Hkrati pa je razvidna potreba po vpeljevanju uporabnih protokolov rednih prehranskih presejanj, prehranskih pregledov in prehranskih podpornih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre.
Keywords: otroci, rak, kemoterapija, nezadostni vnos hrane, prepoznavanje vzrokov, prehranske intervencije, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 25.08.2014; Views: 1439; Downloads: 270
.pdf Full text (1,59 MB)

6.
RAZISKAVA SELEKTIVNIH PROSTORSKIH STRUKTUR IN RAZVOJ ANALITIČNEGA MODELA LAHKIH NOSILCEV
Peter Sever, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Predložena doktorska disertacija obravnava aktualno področje slojevitih tehnologij, s poudarkom na tehnologiji selektivnega laserskega sintranja. Selektivne prostorske strukture predstavljajo inovativni koncept generiranja lahkih izdelkov, ki z odprto-celično ali zaprto- celično strukturo izkoriščajo potencial ponujene geometrijske svobode V okviru izvajanja eksperimenta je bilo določeno izvedljivo območje premerov nosilcev prostorskih struktur, ki so omejene med 3-kratnik in 8-kratnik nazivnega premera laserskega žarka. Uvodne meritve na epruvetah z masivno strukturo in na epruvetah z izdelano prostorsko strukturo so izkazale izrazito tehnološko anizotropijo, kjer je razvidna razlika med natezno trdnostjo epruvet izdelanih v Z smeri in trdnostmi epruvet izdelanih v X in Y smeri. Analiza prelomnih mest epruvet je razkrila, da je vzrok za identificirano tehnološko anizotropijo predvsem v nepopolnih spojih med posameznimi izdelavnimi plastmi v smeri izdelave oziroma rasti izdelka, ki so, kot ugotovljeno na podlagi izvedenih simulacij z metodo končnih elementov, predvsem posledica premajhnih vnosov energije. Segmentacija epruvete na osrednji in vprijemni del je omogočila tehnološko vzdržen selektivni vnos energije, kjer so bile poprej uporabljene epruvete vnovič izdelane s povišanim vnosom energije v osrednjem delu z izdelano prostorsko strukturo. Ponovitev meritev nateznih trdnosti je potrdila, da lahko zaradi intenzivnejšega hlajenja selektivnih prostorskih struktur, ki so v procesu izdelave obdane z izdelavnim materialom v praškasti obliki, že zgolj s spremembo vnosa energije bistveno prispevamo k izboljšavi vezi med posameznimi sloji, s čimer minimiziramo tehnološko anizotropijo. Alternativno, je na nivoju izdelka s podrejeno oblikovano osnovno celico v eksperimentu prikazana rešitev, ki v funkciji osnovnega gradnika prostorske strukture z inverzno anizotropnimi lastnostmi izniči vpliv tehnoloških parametrov in tehnološko anizotropijo. Minimizirana in v nekaterih primerih celo izničena tehnološka anizotropija, je v okviru naloge omogočila oblikovanje analitičnega modela za napovedovanje nateznih napetosti v odvisnosti od raztezka, ki potrjuje zadano tezo in predstavlja končni rezultat te doktorske disertacije.
Keywords: selektivno lasersko sintranje, selektivne prostorske strukture, selektivni vnos energije, lahki nosilci, tehnološka anizotropija
Published in DKUM: 04.02.2014; Views: 2048; Downloads: 110
.pdf Full text (3,65 MB)

7.
PREHRANSKI VNOS NOSEČNIC V RAZLIČNIH OBDOBJIH
Urška Bandalo, 2012, specialist thesis

Abstract: Nosečnice z uravnoteženo prehrano preprečijo morebitne zaplete med nosečnostjo in porodom. Z dodatnim vnosom vitaminskih in mineralnih pripravkov se zmanjša tveganje za različne vrste prirojenih napak. Namen specialističnega dela je ugotoviti povprečen energijski vnos in povprečen vnos beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov pri nosečnicah v prvem, drugem in tretjem trimesečju ter opredeliti prehranski status na podlagi pridobljenih podatkov o telesni teži in višini. Raziskovalna metodologija: V obravnavo smo vključili 30 naključno izbranih nosečnic v Zdravstvenem domu Velenje. Uporabili smo metodo zapisovanja količine obroka in metodo tehtanja živil. Pridobili smo podatke o vnosu makro- in mikro - hranil med nosečnicami v različnih časovnih obdobjih ter jih primerjali s prehranskimi priporočili. Podatke o hranilni vrednosti živil oziroma gotovih jedi smo dobili z računalniškim programom Prehrana 2000. Pri nosečnicah smo izvedli antropometrične meritve in ugotovili njihov prehranski status ter spremljali porast telesne teže med nosečnostjo. Ugotovitve:Celodnevna prehrana anketiranih nosečnic v vseh treh obdobjih nosečnosti ne ustreza smernicam zdrave in uravnotežene prehrane. Ugotovili smo tudi presežen vnos holesterola in prenizek vnos prehranskih vlaknin. Povprečni dnevni vnos kalcija in železa je bil pri nosečnicah nezadosten v vseh treh obdobjih nosečnosti. Le tri anketiranke so uživale železove preparate. Ugotovili smo povečan vnos natrija in nezadosten vnos vitamina E v prvem in drugem trimesečju in nizek vnos folatov. Povprečna pridobljena telesna teža v celotnem obdobju nosečnosti je bila 12,85 kg. Preiskovanke so v povprečju normalno pridobivale na telesni teži. Sklep: Zaradi manjšega števila preiskovalk smo dobili le okvirne podatke, ki kljub temu jasno kažejo glavne pomanjkljivosti prehrane v preiskovani populaciji. Ženske je potrebno v času načrtovanja materinstva z zdravstveno-vzgojnim programi (npr. šola za starše, ki jo izvajamo v zdravstveno-vzgojnih centrih) osveščati o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane ter o njenemu vplivu na zdravje žene in otroka.
Keywords: nosečnost, prehrana, hranilni vnos, prehranska dopolnila, telesna teža, indeks telesne mase
Published in DKUM: 20.11.2012; Views: 2528; Downloads: 354
.pdf Full text (3,46 MB)

8.
PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIH
Beti Zafran, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire). Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave. Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju.
Keywords: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 19.10.2011; Views: 2827; Downloads: 298
URL Link to full text

9.
ANALIZA STANJA HRANJENOSTI, ENERGIJSKEGA VNOSA IN VNOSA MAKROHRANIL PRI BOLNIKIH V BOLNIŠNICI
Irena Volk, 2011, specialist thesis

Abstract: Uvod: Prehrana bolnikov v času bivanja v bolnišnici je eden izmed pomembnejših dejavnikov v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Neustrezen in nezadosten vnos hranil v času bolezni, ko so potrebe bistveno povečane, je razlog za slabši izid bolezni. Pri bolnikih v bolnišnicah je podhranjenost povezana s počasnejšim celjenjem ran, večjo verjetnostjo zapletenih okužb, večjim tveganjem za ponovno bolnišnično zdravljenje in večjo umrljivostjo. Namen specialističnega dela je bil ugotoviti stanje hranjenosti bolnikov, povprečen vnos makro hranil in povprečen energijski vnos pri bolnikih, hospitaliziranih v Bolnišnici Topolšica. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (24 moških in 29 žensk), starih od 29 do 93 let, hospitaliziranih na internem in pljučnem oddelku Bolnišnice Topolšica. V času raziskave sta se pri vsakem bolniku ob sprejemu naredili ocena stanja hranjenosti in ocena ogroženosti za nastanek podhranjenosti po NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Pri vseh bolnikih je bil spremljan in zabeležen vnos vsakega obroka. V času trajanja raziskave je bila narejena tudi kemijska analiza makro hranil in energijskih vrednosti celodnevnih bolnišničnih obrokov za obdobje treh dni. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je 26 % bolnikov ogroženih zaradi podhranjenosti. Energijska vrednost bolnišničnega obroka je bila v povprečju 1660 kcal. Pri analizi potreb po energijskem vnosu bolnikov v času bivanja v bolnišnici so bile ugotovljene zelo velike razlike med bolniki, in sicer so bile le-te od 1000 do 2800 kcal/dan. Ugotovljeno je bilo, da je 34,6 % bolnikov pojedlo celotne dnevne obroke, 30,8 % bolnikov pa je zaužilo manj kot 1200 kcal. Zaključki: Med preiskovanimi bolniki jih je bilo prehransko ogroženih 26 %. Njihove povprečne dnevne energijske potrebe so 1804,7 ± 369,1 kcal/dan, kar pomeni, da z bolnišničnimi obroki v povprečju ne zagotavljamo dnevnih energijskih potreb bolnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrednost ponujenih dnevnih obrokov v Bolnišnici Topolšica povprečno 1660 kcal, povprečna vrednost zaužitih dnevnih obrokov je 1361 ± 326,4 kcal. Bolniki so v povprečju zaužili 22 % maščob in 15,2 % beljakovin.
Keywords: prehrana bolnikov, makro hranila, energijski vnos, prehransko presejanje, podhranjenost
Published in DKUM: 26.09.2011; Views: 3148; Downloads: 416
.pdf Full text (881,58 KB)

10.
Programska rešitev za evidentiranje ur strokovnega dela
Tanja Masterl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena programska rešitev za evidentiranje ur dodatnega strokovnega dela profesorjev Gimnazije Kočevje. Program je nadomestilo za dosedanje evidence, ki se je opravljala s pomočjo Excelovih preglednic. V uvodu je opisana obstoječa rešitev in predvidene metode dela. Za izdelavo programske rešitve je izbran prototipni pristop. V osrednjem delu diplomske naloge je opisana zasnova in izdelava programske rešitve. Predstavljeni so uporabljeni elementi in postopki za izdelavo. Programska rešitev je bila testirana s testnimi vnosi za odpravljanje napak, ki je razvita s pomočjo orodja MS Access 2003. V zaključku naloge so predstavljeni pozitivni in uspešni učinki izdelane programske rešitve in predlagane možnosti nadaljnje nadgradnje programa.
Keywords: Vnos in pregledi ur dodatnega strokovnega dela, Microsoft Access, Podatkovne zbirke, Programska rešitev
Published in DKUM: 09.08.2011; Views: 1421; Downloads: 232
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica