Search the digital library catalog

Abstract: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol.
Keywords: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (1,25 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava položaj zagovornika v kazenskem postopku, ki se odraža v okviru pravice do obrambe kot enemu izmed bistvenih elementov pravice do poštenega sojenja, pri čemer je v teoriji in praksi problematičen trenutek, na katerega se ta pravica veže. Kazenski postopek predstavlja za posameznika položaj, v katerem se brez strokovne pomoči ne bi znašel in znal uveljavljati zase vsega, kar mu pravo kot celota pravnih pravil in načel zagotavlja. Pravica do obrambe zato predstavlja ključen vzvod obdolženca, ki je kot prava nevešča stranka znotraj kazenskega postopka postavljen v šibkejši in podrejen položaj v primerjavi z nasproti stoječim državnim aparatom. Namen, ki se mu sledi znotraj kazenskega postopka, je v korelaciji z namenom, ki se dosega s pravico do zagovornika, to pa je v zagotavljanju poštenega postopka kot celote. Namen celotnega kazenskega postopka je v zagotavljanju, sledenju in spoštovanju načela pravičnosti, preko katerega se izraža pravica do poštenega sojenja. Kljub temu da načelo, priznano s strani pravne teorije in prakse, uživa pomen krovnega načela kazenskega postopka, je v teoriji še vedno nekaj kritik, ki dvomijo v njegovo funkcijo. Uresničevanje pravice do zagovornika je za zagotavljanje smiselne in poštene obrambe v kazenskem postopku potrebno vezati na trenutek, ko je posameznik v najranljivejšem položaju. Tak položaj izhaja že iz predkazenskega postopka, pri čemer je prisotnost zagovornika pomembna od trenutka, ko se preiskovanje osredotoči na posameznika kot morebitnega osumljenca v kazenskem postopku. Problematika takšnega pojmovanja, kjer tudi v praksi velikokrat prihaja do kršitev, izhaja predvsem iz nesistematične zakonodajne ureditve, ki bi zaradi ustrezne pravne varnosti posameznikov morala biti podvržena reformi, s čimer bi predkazenski postopek bil priznan kot bistveni del kazenskega postopka, od katerega je odvisen potek nadaljnjega postopanja.
Keywords: Pravica do obrambe, pravica do zagovornika, enakost orožij, načelo pravičnosti kot krovno načelo kazenskega postopka, zagotovitev poštenega kazenskega postopka, pomembnost vloge zagovornika že v predkazenskem postopku.
Published in DKUM: 24.06.2024; Views: 207; Downloads: 114
Full text (1,79 MB)

Abstract: Kot vzgojitelji predšolskih otrok smo pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki kot tudi z njihovimi starši. Vsaka vzgoja otroka se najprej začne v družinskem okolju in ima na otrokov razvoj pomemben vpliv. Pri tem je zelo pomemben tudi partnerski odnos in njegova spreminjajoča se dinamika. V diplomskem delu, ki je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega, smo raziskovali, kako se partnerski odnos spreminja skozi posamezna obdobja, v času pričakovanja in po rojstvu prvega otroka. Osredinili smo se predvsem na dinamiko partnerskega odnosa, vloge, ki jih partnerja v teh obdobjih sprejemata, na njun odnos, družinsko življenje ter ovire in strahove, s katerimi se soočata. Predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli s kvalitativnim raziskovanjem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev.
Keywords: partnerski odnos, nosečnost, rojstvo otroka, starševstvo, družina, komunikacija, vloge, skupaj preživet čas.
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 445; Downloads: 102
Full text (560,59 KB)

Abstract: V magistrskem delu se posvečamo vlogi razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu predstavimo vloge in naloge učitelja in razrednika ter skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobneje je predstavljena skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer predstavimo njihove posebnosti in prilagoditve za delo z njimi ter spoznamo posamezne skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu je bil namen raziskati, ali se vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja skozi razrede v osnovni šoli spreminja, ugotoviti, ali razredniki vedo, kakšna je njihova vloga pri delu z otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kaj zajema delo razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ali se pojavijo razlike v količini administrativnega dela razrednika in v sodelovanju s starši otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za pridobitev rezultatov smo uporabili kvalitativno metodo oziroma deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da bistvenih razlik pri vlogi razrednika skozi razrede v osnovni šoli ni. Pri poznavanju vloge razrednika smo ugotovili, da razredniki vedo, kakšne so njihove vloge in naloge pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Prišli smo tudi do spoznanja, da imajo razredniki, če imajo v razredu otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, več administrativnega dela in da se pojavijo razlike pri sodelovanju s starši.
Keywords: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, razrednik, učitelj, vloge in naloge razrednika, vloge in naloge učitelja.
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 1259; Downloads: 279
Full text (1,82 MB)

Abstract: V magistrskem delu je podan pregled sodobnih znanstvenih spoznanj o konceptu starševstva v kontekstu razumevanja družine. Dejstvo je, da družina ni več tako trdna socialna institucija, kot je bila v tradicionalni družbi, čeprav sta družina in starševstvo še vedno osnovni instituciji družbe. Različni procesi modernizacije in individualizacije so vplivali na spremembe v vrednostnih vidikih in nastanek različnih oblik družinskih in starševskih struktur, kar imenujemo pluralizacija družinskih struktur. S spremembo vlog očetovstva in materinstva ter novo paradigmo otroštva je starševstvo v sodobni družbi opredeljeno kot ena izmed temeljnih, najbolj odgovornih in hkrati najtežjih socialnih vlog posameznikov. Namen magistrskega dela je analiza nekaterih socioloških vidikov, ki označujejo starševstvo v sodobni družbi, ter opredelitev družbenih procesov, ki vodijo v preoblikovanje družinskih komponent. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili vpogled v doživljanja in stališča mladih o starševstvu na Hrvaškem. Ugotavljali smo, zakaj se mladi vedno pozneje odločajo ali ne odločajo za starševstvo in družino. V skladu s tem smo poiskali razloge za spremembe v doživljanju tega ter analizirali pomembnejše sociološke vidike vzrokov odloženega starševstva na Hrvaškem. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi odlagajo starševstvo predvsem zato, ker se ne počutijo dovolj zrelo in nimajo redne zaposlitve. Pred rojstvom otroka si najprej želijo zagotoviti ekonomsko stabilnost. Tudi večina tistih, ki že imajo otroke, poroča, da jih ni načrtovala. Anketiranci so se za otroke odločali v poznih dvajsetih letih. Ostali, ki še nimajo otrok in s starševstvom odlašajo, se zavedajo predvsem socialnih slabosti svojega ravnanja. Rezultati kažejo tudi, da si več kot polovica mladih želi imeti otroke v prihodnosti.
Keywords: družina, starševstvo, družbene spremembe, starševske vloge, mladi, načrtovanje družine
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 16960; Downloads: 181
Full text (778,04 KB)