SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
VLOGA ODRASLIH PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Andreja Ficko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga odraslih pri gibalnem razvoju otroka smo želeli z rezultati anket ugotoviti vpliv in vlogo odraslih, staršev in vzgojiteljic, na gibalni razvoj otroka. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, naravne oblike gibanja, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj, dejavnike otrokovega razvoja ter vlogo vzgojiteljev in vlogo staršev pri motoričnem razvoju otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in anketnega vprašalnika za starše ugotovili, da so mlajši in višje izobraženi starši pogosteje športno aktivni; najpogostejši vzrok za športno neaktivnost staršev skupaj z otrokom je pomanjkanje časa; vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od športne aktivnosti njihovih staršev; starost vzgojiteljic ne vpliva na pogostost njihovega gibanja v prostem času; tudi športno neaktivne vzgojiteljice se zavedajo pomena gibalnih dejavnosti za otroke; stopnja izobrazbe vzgojiteljic ne vpliva na izvajanje športnih dejavnosti v naravi vsak dan.
Keywords: predšolski otrok, motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, dejavniki otrokovega razvoja, vloga vzgojitelja, vloga staršev
Published: 12.07.2010; Views: 2826; Downloads: 520
.pdf Full text (749,98 KB)

2.
USPOSOBLJENOST VZGOJITELJEV ZA IZVAJANJE ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU
Sonja Munda, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje športnih dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo vzgojitelja v vrtcu, preučili kompetence vzgojitelja, razvijanje kompetenc v formalnem in neformalnem izobraževanju, vzgojiteljevo vlogo pri razvijanju gibalnih kompetenc otroka in priporočeno usposobljenost vzgojitelja na področju športa. Empirični del zajema ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 20 vzgojiteljic Vrtca Ptuj. Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšen pomen vzgojitelji pripisujejo posameznim kompetencam, pridobivanju novega znanja in usposobljenosti za načrtovanje ter izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti. Ugotovili smo: vzgojiteljice občasno posegajo po strokovni literaturi in spletnih virih; poznajo telesni in gibalni razvoj predšolskega otroka; poznavanje biomehanskih, fizioloških, psiholoških in anatomsko-funkcionalnih vidikov športa vzgojiteljic ni zadovoljivo; so za vodenje skupine pri gibalnih/športnih dejavnostih najbolj usposobljene vzgojiteljice s 6 do 10 let delovne dobe; so usposobljenost za jasno definiranje ciljev, izdelava analize stanja, učinkovitega načrtovanja in vrednotenja lastnega pedagoškega dela vzgojitelja so bistveni za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti.
Keywords: vloga vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otrok.
Published: 21.10.2010; Views: 2841; Downloads: 585
.pdf Full text (1,01 MB)

3.
POMEN PRAVILNEGA PREHRANJEVANJA IN PRIDOBITEV PREHRAMBNIH NAVAD PREDŠOLSKIH OTROK
Metka Fekonja, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu, z naslovom Pomen pravilnega prehranjevanja in pridobitev prehrambnih navad predšolskega otroka, smo v prvem delu predstavili teoretična izhodišča o sestavi hrane in hranilnih snoveh ter piramido zdrave prehrane, ki je namenjena ustreznemu vrednotenju uravnoteženega prehranjevanja glede na finančne zmogljivosti in priljubljenost hrane. Izpostavili smo tudi vpliv negativnih prehrambnih navad, kjer smo se osredotočili na debelost in na neješčost pri predšolskih otrocih ter na izbirčnost določene hrane. Ker pa je pravilna prehrana osnova za zdravje in dobro počutje, smo v empiričnem delu diplomskega dela predstavili rezultate raziskave o prehrambnih navadah predšolskih otrok. V raziskavi je sodelovalo 20 strokovnih delavk Vrtca Ivana Glinška Maribor, in sicer v juliju 2010. Na podlagi anketnih vprašanj smo prišli do danih rezultatov. Strokovne delavke ocenjujejo, da se otroci prehranjujejo zdravo. Z vsakodnevnimi obroki dobijo vse potrebne hranilne snovi in vodo. V vrtcu imajo organizirane pitne kotičke. Vsakodnevno sta na jedilniku prisotna tudi sadje in zelenjava. 70 % vprašanih nima v skupini otroka s prekomerno težo. Vprašani ocenjujejo, da je najpomembneje začeti razvijati prehrambne navade predšolskih otrok po prvih dvanajstih mesecih življenja, saj takrat le-ti že uživajovso hrano, tudi z žlico.
Keywords: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranske navade, vloga vzgojitelja, vloga staršev.
Published: 22.10.2010; Views: 2603; Downloads: 341
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
PEDAGOŠKI VIDIKI LETOVANJA OTROK
Nina Kete, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Pedagoški vidiki letovanja otrok obravnavamo počitniška letovanja, ki postajajo pomemben dejavnik pri vzgoji in izobraževanju predšolskih in šolskih otrok. V literaturi avtorji letovanja opredeljujejo kot priložnost, da otrok v sproščenem vzdušju sprosti svoj jaz, uveljavi svojo individualnost in interese. Letovanja so preizkušnja otrokove samostojnosti in sposobnosti prilagajanja in imajo pomembno socializacijsko vlogo. Seveda pa imajo na letovanjih pomembno vlogo tudi vzgojitelji, katerih prvotna naloga je, da se otroci na letovanju počutijo sprejete in varne. Vzgojitelj pa ob prevzemu otroka ob pričetku letovanju prevzame tudi skrb za njegov razvoj, torej pri otroku vzpodbuja vrednost timskega dela, razvijanje prijateljstva, samostojnost ter zaupanje vase. Vse to pa omogoča razvoj ustvarjalnega, samosvojega in veselega otroka. V prvem teoretičnem delu je predstavljena opredelitev letovanj, njihov pomen za otroka in njihov vzgojni vidik ter vloga vzgojitelja na letovanju. Kakšno je dejansko stanje, smo preverili med vzgojitelji na letovanju. S pomočjo ankete smo pridobili podatke o tem, kateri so sploh razlogi za vključevanje na letovanje, kako poteka njihovo delo na letovanju in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo. Pomembno vlogo pri delu vzgojitelja ima tudi sama komunikacija, zato smo skušali izvedeti tudi, kakšno je njihovo stališče do učinkov komunikacije in kakšen je način sodelovanja s starši otrok.
Keywords: letovanje, vloga vzgojitelja, razvoj otroka, organizatorji počitniških letovanj, CSD Slovenj Gradec
Published: 05.09.2011; Views: 2034; Downloads: 223
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
POMEMBNOST SPECIFIČNIH KOMPETENC NA PODROČJU GIBANJA PRI DELU VZGOJITELJEV V VRTCU
Urška Erdelji, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pomembnost specifičnih kompetenc na področju gibanja pri delu vzgojiteljev v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo vzgojitelja v vrtcu in njegove kompetence, pomen športnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka in vlogo vzgojitelja pri razvijanju gibalnih kompetenc otroka. Empirični del zajema ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 57 vzgojiteljev iz vrtcev Beltinci, Črenšovci, Murska Sobota, Tišina in Turnišče. Namen celotne raziskave je bil ugotoviti, kolikšno pomembnost vzgojitelji pripisujejo stalnemu strokovnemu spopolnjevanju, kolikšen pomen dajejo predmetno specifičnim kompetencam na področju gibanja in usposobljenosti za medpodročno povezovanje, spodbujanje ustvarjalnosti in za delo s sodobnimi učnimi tehnologijami. Ugotovili smo, da vzgojitelji z daljšo delovno dobo pripisujejo strokovnemu spopolnjevanju več pomembnosti kot s krajšo delovno dobo. Najnižjo usposobljenost za spodbujanje ustvarjalnosti v športu izkazujejo vzgojitelji od 6 do vključno 10 let delovne dobe. Ugotovili smo, da vzgojitelji z višjo stopnjo izobrazbe pripisujejo predmetno specifičnim kompetencam na gibalnem področju večji pomen kot vzgojitelji z nižjo stopnjo izobrazbe in da so vzgojitelji z nižjim nazivom manj usposobljeni za medpodročno povezovanje kot vzgojitelji z višjim nazivom.
Keywords: gibanje, vloga vzgojitelja v vrtcu, kompetence vzgojitelja, specifične kompetence, splošne kompetence vzgojitelja, ključne kompetence vzgojitelja
Published: 04.10.2011; Views: 1882; Downloads: 221
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
KOMPETENCE VZGOJITELJEV IN VZGOJITELJIC PREDŠOLSKIH OTROK
Nina Skudnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem je predstavljen položaj, pomen in vloga vzgojitelja ter položaj predšolske vzgoje, vključno z načeli in cilji ter izobrazbeno strukturo vzgojiteljev na zakonski osnovi. Nato je predstavljena povezava med družbo znanja in kompetencami, ki zajema tudi nove vloge vzgojitelja ter izhodišča za oblikovanje kompetenc. Sledijo različne teorije in opredelitve kompetenc ter predstavitev kompetenc po ravneh. Te zajemajo ključne, splošne in specifične kompetence. Nadalje je predstavljen in razdelan profesionalni razvoj vzgojitelja, ki vključuje izobraževanje, značilnosti in modele ter načela profesionalnega razvoja. Drugi del je empirični. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence vzgojiteljev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in vplivajo nanje. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, proučevanje na nivoju opisovanja stanja. Ugotovili smo, da vzgojitelji svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih področij se sicer še pojavljajo šibkosti, a se je izkazalo, da se vzgojitelji tega zavedajo. Za najbolj razvito se je pokazalo področje komunikacije in odnosov, najslabše pa so vzgojitelji ocenili področje sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem. Na področju izobraževanja se je pokazalo, da v največji meri k razvoju kompetenc prispeva praksa in izkušnje. Vzgojitelji v splošnem menijo, da se dovolj vključujejo v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc. Pri preverjanju povezave med delovno dobo in razvitostjo posameznih področij kompetenc se je pokazalo, da na vseh področjih, razen na področju organizacije in vodenja, obstaja povezava – pri vzgojiteljih z višjo delovno dobo je tudi razvitost kompetenc večja.
Keywords: pomen in vloga vzgojitelja, družba znanja, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, profesionalni razvoj (vzgojitelja).
Published: 18.12.2012; Views: 6032; Downloads: 1368
.pdf Full text (1,11 MB)

7.
POŠKODBE OTROK V VRTCU IN VLOGA VZGOJITELJA
Sandra Breznik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja temo Poškodbe otrok v vrtcu in vlogo vzgojitelja. Teoretični del smo razdelili na štiri sklope – najpogostejše poškodbe v vrtcu, prva pomoč, kriteriji varnega okolja ter vloga vzgojitelja. Navedli in opisali smo ukrepe v vrtcu v primeru poškodbe, opisali varnost v notranjih prostorih, varnost na prostem, varne igrače ter odgovornost vzgojitelja varnost otrok, načine ravnanja v primeru poškodbe otroka ter načrt vrtca za ukrepanje ob nujnih stanjih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica. V raziskavo je bilo vključenih 30 strokovnih delavk. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti poškodbe, ki se najpogosteje zgodijo med otrokovim bivanjem v vrtcu in vlogo vzgojitelja. Ugotovitve so pokazale, da so poškodbe, ki se najpogosteje pojavljajo v vrtcu, odrgnine in udarnine. Veliko vlogo v primeru poškodbe imajo vzgojitelji, za katere smo ugotovili, da znajo v danem primeru v večini dobro ukrepati.
Keywords: poškodba otroka, prva pomoč, kriteriji varnega okolja, vrtec vloga vzgojitelja.
Published: 24.09.2013; Views: 2288; Downloads: 310
.pdf Full text (778,68 KB)

8.
PRAZNOVANJA V VRTCIH IN PRVIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE
Patricija Žalig, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Praznovanja v vrtcih in prvih razredih osnovne šole je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili praznike in praznovanja, njihov izvor, pomen in vsebino. Praznike smo predstavili po koledarju in jih ločili med osebnimi, državnimi in cerkvenimi prazniki. Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vzgojitelji pomurskih vrtcev in vzgojitelji pomurskih osnovnih šol. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere praznike praznujejo otroci v vrtcu in katere v prvem razredu osnovne šole ter na kakšen način jih praznujejo. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, ali so otroci v vrtcu in prvem razredu osnovne šole seznanjeni z najpomembnejši ter raznolikimi prazniki, njihovim praznovanjem in običajem oziroma pomenom praznovanja. Rezultati anket kažejo, da se praznovanja v vrtcu razlikujejo od praznovanj v prvem razredu osnovne šole. Otroci v vrtcu so seznanjeni s prazniki, vendar še ne ločijo med državnimi in cerkvenimi prazniki. Praznike spoznajo in doživijo preko igre, dejavnosti in različnih aktivnosti. Otroci prvega razreda osnovne šole spoznajo praznike pri predmetu Spoznavanje okolja. V osnovni šoli dajejo prednost državnim praznikom.
Keywords: prazniki, praznovanje, otrok, prazniki v vrtcu, prazniki v šoli, vloga vzgojitelja.
Published: 28.01.2014; Views: 968; Downloads: 484
.pdf Full text (1,57 MB)

9.
NARAVOSLOVJE V VRTCU
Lidija Proje, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo tako v teoretičnem kot empiričnem delu prinaša pogled na didaktično opredeljenost, vsebinsko zastopanost in izvedbo naravoslovnih dejavnosti v vrtcu. V teoretičnem delu se tako skozi različno strokovno literaturo naravoslovje opredeljuje kot skupek znanosti; predstavlja se vsebinska zastopanost posameznih ved pod skupnim področjem 'narava' v Kurikulumu za vrtce ter se vzporedno s tem opredeljuje kognitivni razvoj otroka v povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi, razvoj spretnosti in sposobnosti ter vloga in naloge vzgojitelja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, ki je temeljila na anketiranju. Raziskavo smo izvedli v mesecu marcu in aprilu 2014. V njej so sodelovale tri skupine anketirancev: vzgojitelji, študentje tretjih letnikov predšolske vzgoje in starši otrok v vrtcih. Ugotavljali smo, ali je področje narave glede na izvedbeni vidik enako pomembno področje kurikula kot ostala področja. Pozorni smo bili tudi na odziv otrok na naravoslovne dejavnosti v vrtcu in kako se to odraža doma. Preverili smo, kakšno vlogo ima voden razgovor in s kakšnimi vprašanji anketiranci vodijo pogovor. Rezultati raziskave so pokazali, da je področje narave glede na ostala področja dejavnosti v vrtcu v večini enakovredno zastopano. Med posameznimi vedami pa je najpogosteje zastopana naravoslovna disciplina biologija. Vsem trem skupinam narava pomeni sprostitev, možnosti za raziskovanje in učenje, hkrati pa naravoslovnim dejavnostim pripisujejo enak pomen. Tako starši kot tudi vzgojitelji in študenti opažajo oz. so opazili napredek ne samo na kognitivnem področju, ampak na vseh področjih razvoja ter napredek v znanju in razvijanju spretnosti in sposobnosti. Vzgojitelji pa spodbujajo aktivnost otrok s postavljanjem odprtih vprašanj.
Keywords: predšolski otrok, narava, naravoslovje, naravoslovne vede, kognitivni razvoj, vloga vzgojitelja, spretnosti in sposobnosti, vprašanja
Published: 10.10.2014; Views: 3109; Downloads: 480
.pdf Full text (745,51 KB)

10.
PLANINSKE DEJAVNOSTI V OKVIRU KURIKULUMA ZA VRTCE
Tamara Potočnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga Planinske dejavnosti v okviru Kurikuluma za vrtce je teoretično delo, v katerem smo s pomočjo primarnih in sekundarnih virov z deskriptivno in komparativno metodo raziskali možnosti izvajanja planinskih vsebin v okviru Kurikuluma za vrtce. Na začetku smo predstavili planinstvo kot del slovenske narodne identitete z njegovim zgodovinskim razvojem. V nadaljevanju pa smo iskali možnosti za izvajanje planinskih vsebin v okviru Kurikuluma za vrtce. Hkrati pa ugotavljali možnosti za njihovo povezanost z ostalimi področji kurikuluma v vrtcu. Ugotovili smo, da je Kurikulum za vrtce nacionalni dokument, ki daje vzgojitelju osnovo za načrtovanje dela in možnosti povezovanja ciljev s področja gibanja s cilji drugih področij dejavnosti v vrtcu. Nadalje smo raziskovali vzgojni vidik planinstva in opisali akcijo Ciciban planinec. Pri tem smo predstavili vlogo mentorja in vodnika planinske skupine. Zadnje poglavje smo namenili načrtovanju planinskih dejavnosti v vrtcu ter iskali možnosti, kako obstoječi program Ciciban planinec implementirati v letni načrt vrtca ter s tem povečati zanimanje otrok za planinsko dejavnost. Ugotovili smo, da je za izvajanje programa pomembno kvalitetno letno in tudi večletno načrtovanje planinske dejavnosti v vrtcu. Ugotovili smo tudi, da samo načrtovanje še ne zagotavlja uspeha, temveč je potrebno načrtovano prenesti tudi v prakso. Uspeh pa je zagotovo odvisen od motivacije in strokovne usposobljenosti vzgojiteljev, ki te dejavnosti izvajajo. Ob koncu smo predstavili še primer programa planinskih dejavnosti v vrtcu.
Keywords: Kurikulum za vrtce, planinske dejavnosti, načrtovanje planinskih vsebin, vloga vzgojitelja, Ciciban planinec.
Published: 07.10.2014; Views: 1043; Downloads: 191
.pdf Full text (1,61 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica